Za aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, ki omogoča podelitev nekaterih izrednih pooblastil vojski, je potrebna najmanj dvotretjinska podpora prisotnih poslancev, zato koalicija potrebuje pomoč vsaj dela opozicije. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je za Odmeve na TV Slovenija v ponedeljek zvečer povedal, da vlada te podpore še nima zagotovljene.
Minister je zato v zadnjih dneh opravljal pogovore pri poslanskih skupinah. Del pripomb, ki so jih podale poslanske skupine, so po njegovih besedah upoštevali, dela pa ni bilo mogoče. Pripombe so bile sicer po njegovih ocenah bolj tehnične narave, zato verjame, da bi lahko opozicija na koncu vendarle dala potrebne glasove za aktivacijo omenjenega člena. Ta je po ministrovih besedah namenjena zgolj za varovanje meje s Hrvaško, s čimer bi bila nekoliko razbremenjena policija.
Predlog je sicer precej razburil javnost. Med drugim je bilo slišati očitke, da je podelitev takšnih pooblastil vojski pretiran ukrep.
Ukrepe zaradi epidemije naj bi DZ potrjeval šele v četrtek
DZ v sredo še ne bo potrjeval zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa. Plenarna seja naj bi bila po novih načrtih v četrtek, a le, če se bo skozi obsežen vladni predlog ukrepov in množico vloženih dopolnil do tedaj prebil odbor DZ za finance. Danes tega dela ni uspel dokončati. Vlada je predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo javnosti predstavila v nedeljo popoldne. Nič prej ga niso prejeli v poslanskih skupinah, zato so v Levici, LMŠ in SD že v uvodu današnje seje odbora predlagali, naj se poslancem omogoči dovolj časa za preučitev in torej obravnavo preloži za en dan.
Vendar ta predlog ni dobil zadostne podpore, zato se je seja nadaljevala, ob tem pa poslanci niti še niso imeli na mizah vseh napovedanih dopolnil. Samo koalicija naj bi jih pripravila več kot sto, svoje predloge glede ukrepanja ob epidemiji pa imajo tudi v opoziciji.
Slabih šest ur po začetku seje je nato predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) vendarle napovedal, da bo za danes razpravo zaključil in se bo nadaljevala v sredo. Plenarna seja DZ, ki je že sklicana v sredo ob 10. uri, bo zato v četrtek. "A le, če bo odbor v sredo končal delo," je povedal Polnar.
Vlada je veljavnost ukrepov, skupaj vrednih tri milijarde evrov, predvidela za meseca april in maj, z možnostjo podaljšanja do konca junija. V današnji razpravi so jim podporo izrekali člani odbora iz vseh poslanskih skupin, ob čemer so mnogi opozarjali na možnost zlorab in breme za javne finance, predlagali pa tudi še nove upravičence.
Po besedah finančnega ministra Andreja Širclja gre za prvega od zakonov vlade za reševanje težav, ki jih imamo z epidemijo novega koronavirusa. "Zagotovljena je pomoč denarno najšibkejšim, zagotovljena je pomoč gospodarstvu, da obstane. Posebna pozornost je namenjena malemu gospodarstvu, samostojnim podjetnikom, kmetom," je nanizal.
Z namenom ohranjanja delovnih mest bo v času epidemije namesto delodajalcev nadomestila plač vseh zaposlenih na čakanju plačevala država. Samo to jo bo stalo nekaj manj kot milijardo evrov, je povedal Šircelj. Prav tako bo čakajočim delavcem poravnala prispevke, posebna izplačila so predvidena tudi za tiste, ki v času epidemije delajo in prejemajo plačo.
Z namenom zagotovitve socialne varnosti ljudi, ki jih je prizadela epidemija, pa bo država izplačala poseben solidarnostni dodatek širokemu naboru upravičencev - od upokojencev do samozaposlenih, študentov, kmetov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči.
V opoziciji so svarili pred prevelikim hitenjem pri sprejemanju zakona. "Finančno gledano je to najobsežnejši zakon, ki ga je DZ kadarkoli sprejemal," je dejal Luka Mesec (Levica) in opozoril, da se je zato treba o načrtovanih ukrepih temeljito pogovoriti in se dogovoriti, kaj je smiselno in kaj ne.
Jaklič in Turk: Prvi paket ukrepov za predah do junija
Paket ukrepov za boj proti koronavirusu, ki je v DZ, je namenjen temu, da ljudje ostanejo povezani, tako medčloveško kot v podjetjih, in se pripravijo na obdobje od junija naprej, pravita člana strokovne skupine za pripravo ukrepov Marko Jaklič in Žiga Turk. Kdaj bo krize konec, ni mogoče napovedati, bo pa prinesla velike spremembe, se strinjata.
"Ta paket je sfokusiran na to, da gre za čim hitrejšo pomoč vsem za mesece do junija ... Gre za kratkoročno reševanje človeškega dostojanstva, osnovne likvidnosti, kupovanje predaha, da se pripravimo na obdobje od junija naprej. To obdobje je še zelo negotovo tako glede razvoja epidemije kot ekonomskega razvoja," je v današnji spletni konferenci ljubljanske ekonomske fakultete dejal profesor na tej fakulteti Jaklič.
SMC: Črtali določilo glede pooblastil za sledenje posameznikom
Iz protikoronskega zakonskega paketa so na pobudo SMC umaknili 104. člen, ki bi policistom dajal pooblastilo za sledenje posameznikom brez odredbe sodišča, je stranka sporočila na twitterju. “Takšnih posegov v temeljne ustavne pravice posameznikov nismo mogli dovoliti,” so zapisali. Napovedane so tudi spremembe 103. člena, ki jih pričakujejo danes.
Predlog vladnega interventnega zakona za zajezitev epidemije novega koronavirusa v 103. in 104. členu med drugim predvideva, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe ter zbiranje in obdelovanje podatkov.
Do takih predlogov so bili kritični tako v opozicijskih vrstah kot tudi v uradih varuha človekovih pravic in informacijske pooblaščenke. Pri varuhu človekovih pravic so opozorili, da je težko utemeljiti nujnost vseh predvidenih ukrepov, po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik pa pomenijo poseg v ustavne pravice in v praksi vzpostavitev policijske države.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je za ponedeljkove Odmeve pojasnil, da 104. člen zakona govori izključno o tem, da dopuščajo tistim, ki bi bili napoteni v karanteno, da slednjo preživijo v domačem okolju. Pod pogojem, da so pripravljeni podpisati oz. sodelovati v tej smeri, da dovoljujejo nadzor njihovega gibanja.
Če opozicija meni, da je to pretiran poseg, je Hojs pripravljen ta člen zakona umakniti. To pa po njegovih navedbah pomeni, da dobršnemu številu tistih, ki bi želeli karanteno preživljati v domačem okolju, tega žal ne bodo mogli omogočiti.
Pojasnil je tudi, da pooblastila v 103. členu zakona niso nova. V tem členu so po ministrovih navedbah več kot 30 pooblastil policiji zmanjšali na tiste, za katere ocenjujejo, da so nujna za zajezitev epidemije koronavirusa. Dodal je, da je bil ta člen usklajen med ministrstvom za zdravje, ministrstvom za notranje zadeve in službo vlade za zakonodajo. »Če kdo misli, da strokovnjaki na teh področjih ne vedo dovolj, naj to sporoči poslancem, ki bodo odločali o tem zakonu. A s tem drastično znižujemo pooblastila policije za zajezitev epidemije,« je poudaril minister.
