»Ne gre za enostavno vprašanje,« je odvrnila predsednica Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZ) Valerija Lekić Poljšak. Želji zdravih stanovalcev, ki bi se hoteli začasno preseliti k svojcem in se zavedajo zgoraj opisanih pogojev, v domovih ne bodo nasprotovali. »Toda ob tem lahko nastane tudi kup težav,« je dodala in naštela poškodbe ali nenadno poslabšanje zdravja, pri čemer starostniki v domači oskrbi nimajo takojšne zdravstvene pomoči, kot jo imajo v domovih za starejše. Po oceni SSZ je v domovih za starejše v Sloveniji okoli 12 do 15 odstotkov oskrbovancev oziroma približno 2200 do 2800 zdravih starostnikov, ki bi se lahko začasno preselili v domačo oskrbo. Za bolne oziroma tiste, ki potrebujejo oskrbo, ta predlog ne pride v poštev.
V SSZ medtem docela nasprotujejo ideji ministrstva, da bi zdrave oskrbovance iz domov začasno preselili na tretjo lokacijo. Kam, sicer še ni jasno, saj se tudi na ministrstvu zavedajo, da hoteli za oskrbovance načeloma niso primerni, saj nimajo negovalnih postelj.
Nasprotujoči si uradni pozivi
Na ministrstvu so se z omenjenim apelom sicer pridružili torkovemu pozivu direktorja Klinike Golnik Aleša Rozmana, naj svojci, ki to lahko storijo, pokretne stanovalce vzamejo v domačo oskrbo. »Bojimo se, da bi manjše epidemije po domovih starejših, ki jih je v Sloveniji okoli 115, povsem zapolnile zdravstveni sistem in bi se srečevali z nepotrebnimi žrtvami,« je dejal.
Njegova prošnja, ki se ji je pridružil tudi uradni govorec vlade Jelko Kacin, nekoliko prej pa jo je prek družbenih omrežij razširila že premierjeva soproga Urška Bačovnik Janša, je sicer v nasprotju z dopisom, ki so ga dan pred menjavo vlade domovom za starejše poslali z ministrstva za zdravje po navodilih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ). »V povezavi z vprašanji odhajanja stanovalcev domov za starejše na začasno bivanje k svojcem predlagamo, da svojci in uporabniki institucionalnega varstva dobro pretehtajo take odločitve, saj ocenjujemo, da je za uporabnike v trenutni situaciji najboljša integrirana, tako socialnovarstvena kot zdravstvena oskrba, zagotovljena v socialnovarstvenih zavodih, ker vključuje tudi možnost takojšnjega ukrepanja ob morebitnih nenadnih zdravstvenih zapletih,« so v uradnem dopisu domovom pojasnili na zdravstvenem ministrstvu, ko ga je še vodil Aleš Šabeder. »S tem stališčem se lahko strinjam,« je včeraj dejala Lekić-Poljšakova, sicer tudi direktorica doma starejših občanov Črnomelj.
Odločitve o ceni še ni
Predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden je nad takimi, mestoma nasprotujočimi si izjavami oblasti presenečena ter poudarja, da tisti, ki jih dajejo, pogosto ne vedo, kako poteka delo in kakšna je oskrba v domovih za starejše. »Doma ni 24-urne zdravstvene oskrbe kot jo zagotavljajo – sicer v okrnjeni kadrovski zasedbi – domovi za starejše,« je opozorila. »Problem je primeren prostor, oprema, od postelje do pripomočkov, ki jih starejši potrebujejo in jih v domu imajo. Marsikdo niti ne zna izvajati nege starejših. Otroci so tudi presenečeni, da bi morali namesto 1400 plačati 1300 evrov, ker se jim odšteje samo strošek prehrane, to je okoli 3 evre na dan,« pripoveduje Marolt-Medenova. Uradnih rešitev o ceni sicer še niso dorekli, je povedala Lekić-Poljšakova. »Postelja v domu jih bo čakala, pogovarjali pa smo se o tem, da jim v tem času, ko bodo v domači oskrbi, ne bi zaračunavali storitve,« je povzela idejo, ki je v obtoku.
Tudi zaradi vseh nedorečenosti pa se svojci oskrbovancev vladnemu apelu doslej niso množično odzvali. Po nepopolnih podatkih SSZ se je doslej ena družina odločila za to, še o enem primeru pa nas je obvestil prokurist Doma starejših občanov Ribnica Rive Branko Gorečan. V slednjem primeru gre za 94-letnega moškega, ki okreva po menjavi kolka, sicer pa je tako telesno kot duševno relativno zdrav. Začasno je pri hčeri, ki živi sama.
Rešitve za zajezitev širjenja okužb v domovih bodo predstavniki domov iskali skupaj z regijskimi koordinatorji, so se dogovorili na včerajšnjem sestanku na ministrstvu. »Nikakor pa v domovih nimamo ne kadrovskih ne prostorskih zmogljivosti, da bi skrbeli še za zdravstveno oskrbo bolnih,« je izpostavila Lekić-Poljšakova. S tem se strinja tudi Marolt-Medenova.
Predlog: bolnišnica le za starejše
Zgodbe svojcev, ki skrbijo za oskrbovance ali tiste, ki bi to morali biti, medtem pričajo o tem, da oskrba zanje še zdaleč ni enostavna. Biserka Marolt Meden pripoveduje, kako so nepokretnega bolnika po kapi odpustili iz bolnišnice domov k prav tako starejši soprogi. Ker gospod potrebuje 24-urno oskrbo in fizioterapijo, bi bil v drugačnih razmerah premeščen v dom, v času epidemije pa ni imel druge možnosti kot selitev domov. »Soproga zdaj išče pomoč na domu, a nimajo prostih kapacitet, fizioterapevti imajo prepoved dela na domu… Edina možnost je iskanje pomoči na črnem trgu, ki pa je draga in nezanesljiva,« razlaga sogovornica. Zato predlaga da bi eno izmed slovenskih bolnišnic namenili izključno bolnim starejšim iz domov.
