Zdaj je jasno: na novembrskih ameriških predsedniških volitvah se bosta pomerila bivši demokratski podpredsednik Joe Biden in aktualni republikanski predsednik Donald Trump. Danes je namreč svojo kampanjo zaključil edini preostali Bidnov tekmec za predsedniško nominacijo demokratske stranke, levičarski senator Bernie Sanders. K temu sta ga po lastnih besedah vodila dva razloga. Prvi je ocena, da praktično ne more zmagati v tekmi z Bidnom, za katerim zaostaja za dobrih tristo delegatov (za zmago jih je potrebno zbrati 1991). Drugi pa je pandemija, zaradi katere bi bilo nadaljevanje kampanje po besedah Sandersa moteč element pri osredotočanju vseh sil na boj proti virusu.
»Rad bi vam prinesel boljše novice, a mislim, da poznate resnico: smo 300 delegatov za podpredsednikom Bidnom in pot do zmage je praktično nemogoča. Ocenil sem, da ta bitka za predsedniško nominacijo ne bo uspešna. Zato danes naznanjam konec svoje kampanje. Prosim, vedite, da te odločitve ne sprejemam zlahka, je zelo težka in boleča,« je dejal Sanders v petnajst minut dolgem govoru prek spletne strani kampanje.
Od favorita do velikega preobrata
Da Sanders (78 let) nima več prave možnosti za zmago, je bilo sicer jasno že vsaj od 17. marca, ko so nazadnje volili v treh zveznih državah, povsod pa je gladko zmagal Biden (77). Senator iz Vermonta si je potem vzel čas za premislek, ki je bil še daljši, ker so zvezne države zaradi pandemije prestavljale volitve. Rezultat njegovega premisleka pa bo vseeno razočaranje za številne privržence, ki so zlasti ob začetku strankarskih volitev februarja utemeljeno upali na povsem drugačen razplet. Sanders je s svojim napovedovanjem politične revolucije in demokratičnim socializmom zmagal na volitvah v prvih treh zveznih državah (Iowa, New Hampshire, Nevada) in postal favorit za zmago. Temu pa je sledil eden največjih sodobnih preobratov v ameriških strankarskih volitvah. Biden je začel pometati s konkurenco, Sandersove delnice so nezadržno upadale, vse to pa je pripeljalo do podobnega konca kot leta 2016, ko je Sandersa sicer šele v samem finišu tekme za predsedniško nominacijo demokratov premagala Hillary Clinton.
Biden razbremenjen
Biden je lahko zelo zadovoljen, da se razvlečen boj letos ni ponovil. Zaradi pandemije je že petnajst zveznih držav preložilo strankarske volitve, za vsaj en mesec je že prestavljena konvencija demokratov (na avgust), odstop Sandersa pa Bidnu omogoča, da ves ta čas že porabi za osredotočanje izključno na Trumpa. Izzivov mu tako ne manjka. Predsednik namreč spet žanje vso pozornost ob dnevnih nastopih z razlago ukrepov ob pandemiji, demokrati pa se mučijo z iskanjem poti v medijsko ospredje.
Je pa Sanders povedal, da njegovo ime ostaja na glasovnicah v zveznih državah, kjer še bodo volili. Dejal je, da želi osvojiti čim več delegatov, zato da bo imel več vpliva na konvenciji stranke, kjer se bo sprejemal nov program. Pri tem bo sodeloval z Bidnom, je rekel, zato da bi stranka s konvencije izšla enotna v boj proti Trumpu. Biden je danes Sandersu priznal, da goreče zagovarja svoja stališča in da »vse nas sili, da se kritično pogledamo v ogledalo in se vprašamo, ali smo storili dovolj«. Trump pa se je odzval z besedami, da so se demokratske volitve izšle po željah vodstva stranke, Sandersove privržence pa povabil na stran republikanske stranke.
