»Priznavate krivdo ali ne?« je na današnjem predobravnavnem naroku sodnik Martin Jančar vprašal obtoženo Marto Berce. »Ne,« je bila kratka. »Priznava morda kakšno dejstvo iz obtožnice?« se je sodnik obrnil še proti zagovorniku Petru Kobentarju. »Ne,« je bil enozložen tudi ta. Kar pomeni, da Bercetovo čaka sojenje, na katerem bodo ugotavljali, ali je res, kar ji očita tožilstvo: da je jeseni lani namenoma zanetila požar v hlevu svoje polsestre v Podšentjurju pri Litiji. Kobentar meri na to, da bo primer padel zaradi obremenilnega videoposnetka, za katerega je prepričan, da je bil pridobljen na nezakonit način. Vendar mu za zdaj ne kaže prav dobro.
Gorelo že v preteklosti
Tožilka Petra Vugrinec je danes najprej prebrala obtožnico. V njej piše, da je 47-letna Bercetova, ki je tudi doma v Podšentjurju in še nikoli ni bila kaznovana, 3. novembra lani ob pol dveh popoldne pod nadstrešek hleva dala goreč predmet, položila ga je med seneni bali. Ogenj se je razširil na zgornji del hleva in povzročil za celih 60.000 evrov škode. Sodnik je lastnico hleva danes vprašal, ali bo terjala odškodnino. »Bi, pa ne morem, saj nima nič…« je skomignila, ko je Jančar vztrajal, pa je odvrnila, da za zdaj ne bo zahtevala ničesar. »Vprašala bi jo le, ali je to storila na svojo pobudo ali ji je kdo naročil,« je pridala. A odgovora na vprašanje ni dobila.
Vugrinčeva kaznovalnega predloga za primer priznanja krivde ni imela. Že prej je bilo namreč jasno, da Bercetova ne misli priznati, saj se pred začetkom naroka pred sodno dvorano glede tega Kobentar s tožilko ni želel pogovarjati. Očitno je prepričan, da proti obtoženki nima nobenih relevantnih dokazov – kar je obremenilnega v spisu, je po njegovi oceni nezakonito. Vse se namreč vrti okoli videonadzorne kamere, ki jo je na svojem posestvu zaradi slabih izkušenj namestila oškodovanka, tam je namreč v preteklosti že gorelo. Ta kamera je torej posnela požigalca in tožilstvo je prepričano, da je na posnetku ravno Bercetova. Da bi Kobentar temu ugovarjal, danes nismo slišali.
»Ustava in zakon o varstvu osebni podatkov določata pogoje, kdaj je videonadzor zakonit. Posameznik mora biti obveščen o videonadzoru, o tem, kdo ga izvaja, pa naj gre za javni ali zasebni sektor, in o njegovi telefonski številki,« je zatrjeval zagovornik, češ da v tem primeru ni bilo tako. Zato je zahteval izločitev posnetka iz spisa in tudi vseh dokazov, ki so bili pridobljeni na njegovi podlagi v smislu tako imenovane doktrine zastrupljenega drevesa. In ker se je sodnik s spornim posnetkom že seznanil, še njegovo izločitev.
Pravica do varstva premoženja zmaga
Vugrinčeva je izločitvi nasprotovala in to utemeljila na več odločitvah okrožnega, višjega in vrhovnega sodišča. »Zagovorniku je bilo že pojasnjeno, da snemalna naprava ni bila nameščena s strani organov pregona, ampak oškodovancev kot zasebnikov zaradi varovanja lastnega premoženja. Pravica oškodovanca do varstva premoženja ima prednost pred obdolženčevo pravico do zasebnosti,« je izjavila. Z njo se je strinjal tudi sodnik in je izločitev zavrnil. Kot je razložil, je natančno preveril, kam je bila kamera usmerjena, in ugotovil, da zgolj na zasebne površine. Na javne ne. »To je tako, kot da bi imeli v svojem stanovanju kamero, ki bi posnela vlomilca, vi pa posnetkov ne bi smeli dati kot dokaz,« je Jančar dejal odvetniku. A je bilo jasno, da bo Kobentar vztrajal in se bo na sodnikovo odločitev pritožil. Upoštevajoč to dejstvo je Jančar začetek sojenja odložil na 21. maj, do takrat pa bo morala Bercetova počakati v priporu. Tam je zaradi ponovitvene nevarnosti. Po njenem zagovoru nameravajo zaslišati oškodovanko, njenega sina in še eno pričo ter psihiatričnega izvedenca. V obtožbi sicer ne piše, da bi bila v času kaznivega dejanja prištevnost Bercetove kakor koli okrnjena, je pa Jančar dejal, da je zaslišanje izvedenca zelo pomembno.
