Brexit je včeraj, po dolgem premoru, spet dobil medijsko pozornost na Otoku ob nadaljevanju pogajanj med Londonom in Brusljem o trgovinskem sporazumu po mesecu dni in pol. Pogajanja sta prek videopovezave vodila glavna pogajalca Michel Barnier in David Frost, ki sta oba prebolela okužbo z novim koronavirusom, a to ni bil edini razlog, da obnovljeno brexitsko dogajanje ni moglo iti mimo pandemije. Škotska vlada je namreč vlado v Londonu pozvala, naj zaradi sedanje krize za dve leti podaljša prehodno obdobje, med katerim za Združeno kraljestvo še veljajo pravila EU, izteče pa se konec letošnjega leta. Nikomur se namreč ne sanja, kako bi se v teh kriznih časih lahko dogovorili o trgovinskem sporazumu, nikoli prej pa tudi ni bilo tako očitno, da evropske države potrebujejo druga drugo.
Dveletno podaljšanje prehodnega obdobja bi Veliki Britaniji ponudilo priložnost, da vnovič razmisli o bodočih odnosih z Evropsko unijo, pravijo na Škotskem. Vlada v Londonu lahko podaljša prehodno obdobje po lastni želji, kar je del brexitskega sporazuma, vendar premier Boris Johnson in njegova ekipa vztrajata pri tem, da tega ne bo naredila, ker da bi to le podaljšalo negotovost, pa tudi zato, ker naj bi Britanija potrebovala zakonodajno in ekonomsko prožnost v odgovoru na epidemijo.
Bojazen pred drugim valom
Johnson, ki po vrnitvi iz bolnišnice zaradi obolenja za covidom-19 po malem že dela, a še vedno ostaja v družbi noseče zaročenke in je na okrevanju v podeželski premierski rezidenci, je v petek v telefonskem pogovoru s svojim začasnim namestnikom, zunanjim ministrom Dominicom Raabom, izrazil bojazen o drugem valu okužb. Kritiki mu odgovarjajo, da bi bilo veliko bolje, če bi imel podobne skrbi že pred izbruhom »prvega vala«, ki je po zadnjih uradnih podatkih zahteval 16.509 življenj, in če bi razglasil karanteno teden, dva, tri prej kot 23. marca, ko se je vendarle odzval, ker so napovedali, da bo sicer na Otoku umrlo četrt milijona ljudi. V teh groznih in žalostnih časih, ko razglašajo za pozitivno novico to, da je v nedeljo umrlo 449 ljudi, ker je to manj kot v prejšnjih dneh, je hotel finančni minister Rishi Sunak razvedriti Otočane z besedami, da vidi luč na koncu predora. Dobra novica naj bi bila tudi, da so že sedmi dan zapored v bolnišnice sprejeli manj obolelih kot dan prej. Tam jih je zdaj okoli 18.000, prostih postelj naj bi bilo več kot 15.000, na intenzivni negi petina. Po tem sklepajo, da bo britansko državno zdravstvo veliko lažje kos tej krizi, kot je bilo italijansko. Je pa vlada medtem naročila povečanje zmogljivosti mrtvašnic za 30.000 ljudi.
V državnem zdravstvu pa še vedno primanjkuje osebne zaščitne opreme. Vlada je za nedeljo napovedovala prihod velike pošiljke iz Turčije. Nihče še ne ve, ali je prišla ali ne, zdravniki pa so ogorčeni tudi zato, ker je v pošiljki opreme menda le za tri dni. Govori se o novi polomiji vlade, ki da je zamudila tri priložnosti, da bi opremo dobila v okviru naročila Evropske unije. Brexit je bil očitno pomembnejši.
