Kot so pojasnili na računskem sodišču, je bila revizija zastavljena z dvema ciljema. Prvi se je nanašal na preverjanje uspešnosti poslovanja Banke Slovenije pri izvajanju njenih nadzorniških funkcij od leta 2008 do leta 2013 ter pri izvajanju ukrepov, ki so vodili do porabe proračunskih sredstev, drug cilj pa se je nanašal na preveritev pravilnosti njenega poslovanja v letih 2017 in 2018. Omenjena cilja med sabo nista neposredno povezana, kar je omogočilo izdajo dveh ločenih poročil.
"Računsko sodišče se je pri izvajanju revizije soočalo z nepričakovanimi ovirami pri pridobivanju dokazil in pojasnil s strani Banke Slovenije in sicer predvsem na področju revizije uspešnosti poslovanja Banke Slovenije. Banka Slovenije je namreč za posredovanje pomembnega dela dokumentacije računskemu sodišču morala pridobiti soglasja Evropske komisije in Evropske centralne banke, ki sta v procesu sanacije bančnega sistema sodelovali kot opazovalki," so pojasnili.
Revizija je v delu, ki se nanaša na pravilnost poslovanja, tekla v skladu s pričakovanji, zato je računsko sodišče revizijsko mnenje lahko oblikovalo bistveno prej kot v delu revizije, ki se nanaša na uspešnost poslovanja.
Med drugim so ugotovili, da je skupna vrednost nabav Banke Slovenije, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z oddajo javnih naročil, znašala 2,68 milijona evrov.
V dveh primerih je Banka Slovenije sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za več kot dve leti za delo, ki ni bilo projektno organizirano. Dodatka za deficitarnost zaposlenim ni dodeljevala glede na določitev deficitarnosti delovnih mest.
Računsko sodišče je oblikovalo tudi več priporočil, za katera menijo, da bodo izboljšala poslovanje Banke Slovenije. "Z željo, da se priporočila začnejo čim prej izvajati in prinesejo pozitivne učinke na poslovanje Banke Slovenije, smo se odločili, da izdamo samostojno revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja, čeprav revizija kot celota še ni zaključena," so dodali.
