Po več spodletelih poskusih prodaje Mariborske livarne Maribor (MLM) so se v Družbi za upravljanje terjatev bank, ki je njena stoodstotna lastnica, pred časom odločili, da poslovanje enega od največjih delodajalcev v mariborski regiji najprej sanirajo. MLM je bil na dobri poti, da se izvleče iz rdečih številk, ko mu je načrte prekrižal koronavirus.
Kot je povedal predsednik uprave MLM Davorja Šenija, so se prihodki od prodaje lani povečali za 3,5 odstotka, na 40,7 milijona evrov. Z dosežkom je zadovoljen, saj se je po njegovih besedah številnim slovenskim proizvajalcem delov za avtomobilsko industrijo v minulem letu promet skrčil. V zadnjem času sta bila MLM zaupana dva projekta iz Švedske, v skupni vrednosti okoli štirih milijonov evrov, ki sta bila pred tem že oddana konkurentom, vendar z njima družbi ne bo uspelo izničiti siceršnjega upada naročil.
Rast prihodkov in znižanje izgube
Denarni tok iz poslovanja, eden od ključnih kazalcev uspešnosti poslovanja, ki pove, koliko sredstev družbi ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, se je z 1,3 milijona evrov leta 2018 lani povečal na okoli 2,5 milijona evrov. Čista izguba, ki je predlani znašala 1,33 milijona evrov, se je lani znižala na 630 tisočakov. Proizvodnjo so v veliki meri posodobili, povečali učinkovitost in za 400.000 evrov znižali stroške izmeta slabih izdelkov in odpadkov. »Če ne bi nastopila kriza zaradi posledic koronavirusa, bi letos začeli poslovati z dobičkom,« je poudaril Šenija. Finančne obveznosti MLM znašajo okoli 15 milijonov evrov, pri čemer družba približno 14 milijonov evrov dolguje DUTB. Slednji je MLM do marca letos mesečno vračal po 72.000 evrov, po nastopu epidemije pa so se dogovorili za zamrznitev odplačevanja posojil za eno leto. Ob tem je Šenija potrdil neuradne informacije, da so jim na DUTB pred kratkim odobrili likvidnostno posojili v višini 1,5 milijona evrov.
Ocene o tem, za koliko bi se v letošnjem letu lahko skrčili posli v avtomobilski industriji, so po besedah Šenije različne. Na podlagi analiz mednarodne družbe za raziskave IHS Markit bo svetovna proizvodnja avtomobilov šele leta 2024 na ravni proizvodnje s konca preteklega leta. »Nekateri naši kupci v avtomobilski industriji pa ocenjujejo, da bomo lansko proizvodnjo dosegli leta 2022,« je dodal Šenija.
Od svojih kupcev v tujini je v zadnjem času MLM že pridobil nekaj naročil. A ker se zadnjih nekaj tednov avtomobili niso prodajali, obstaja strah, da so trenutna naročila posledica povpraševanja iz časa pred epidemijo. »Videli bomo, ali bodo julija in avgusta prišla nova naročila,« je povedal Šenija. Težave v številnih panogah, kot je turizem, ki poganja marsikatero dejavnost, vplivajo tudi na avtomobilsko industrijo. Kot primer je Šenija navedel finančne težave ameriške rent-a-car družbe Hertz, ki ima okoli pol milijona avtomobilov. Razglasila je stečaj. Podobno usodo doživljajo tudi številne druge rent-a-car družbe.
Poleg avtomobilskega imajo v MLM še druge proizvodne programe – kovačijo, orodjarstvo in galvaniko –, ki niso toliko odvisni od gibanj v avtomobilski industriji. »Nekateri proizvodni programi so v času epidemije nemoteno delovali. Upam, da bo tako tudi v prihodnje,« je dejal Šenija.
Odpuščanja v režiji
Trenutno so vsi zaposleni na čakanju, od razglasitve epidemije pa je vladni ukrep čakanja na delo v povprečju izkoristilo okoli 250 delavcev dnevno. MLM je konec lanskega leta zaposloval 450 delavcev. Po predkriznih napovedih so nameravali število zaposlenih znižati na 425 delavcev. Trenutno v mariborski družbi zaposlujejo 420 delavcev, skupno število zaposlenih pa naj bi skrčili še za dodatnih 14. Po besedah Šenije večja odpuščanja za zdaj niso predvidena. »S sindikatom se ne dogovarjamo o odpuščanjih. Ker sami ne moremo kaj dosti narediti, bo veliko odvisno od države. Za plače mesečno namenjamo okoli 950.000 evrov. Polovico tega zneska smo lahko pokrili na podlagi ukrepa čakanja na delo, druga polovica je bila strošek družbe. Verjetno bomo morali nekoliko znižati število režijskih delavcev, pri čemer bomo poskušali ohraniti čim več strokovnega kadra.«
Podobno pomoč, kot je je od vlade deležen turizem, bi Šenija pričakoval tudi za avtomobilsko industrijo. »Če hotel zapreš za nekaj mesecev, ga pred odprtjem, ko se turisti začnejo vračati, počistiš in odpreš. Če pa v avtomobilski industriji ustavimo proizvodnjo za en mesec, bodo naročniki naročila prenesli k našim konkurentom. V tem primeru novega delovnega mesta ne bo več mogoče odpreti. Zato bi morala vlada podpreti podjetja, ki izvažajo izdelke in jih prodajajo na globalnem trgu,« je prepričan Šenija.
