Ameriški predsednik Donald Trump se je s hčerko Ivanko, pravosodnim ministrom Williamom Barrom in obrambnim ministrom Markom Esperjem v ponedeljek sprehodil čez park Lafayette do od Bele hiše okrog tristo metrov oddaljene cerkve svetega Janeza. Ta je bila v protestih minuli konec tedna neznatno poškodovana zaradi zanetenega požara, pot do nje pa je Trumpu tlakovala tajna služba ob pomoči policijskega kordona, ki je mirne protestnike v parku razgnal s solzilcem.
Neodvisna avtopsija kaže na umor
Trump je pred tem po končani videokonferenci z guvernerji zveznih držav na travniku pred Belo hišo prvič javno nagovoril sodržavljane v povezavi z že teden dni trajajočimi protesti po vsej Ameriki zaradi policijskega nasilja. Val ogorčenja, ki se zdaj preliva prek ameriških meja, je sprožila smrt 46-letnega temnopoltega Georgea Floyda med neutemeljeno aretacijo zaradi domneve, da je škatlico cigaret v neki trgovini v Minneapolisu plačal s ponarejenim 20-dolarskim bankovcem. Uradna avtopsija je njegovo zadušitev pod kolenom policista delno pripisala težavam s krvnim pritiskom in ožiljem, neodvisna, ki so jo zahtevali svojci, pa, da ga je umoril policist, ki tudi po skoraj desetih minutah ni zmanjšal pritiska na njegov vrat, čeprav je Floyd, ležeč na tleh, najprej še hropel, da ne more dihati, po klicu mame pa se očitno onesvestil. Ta obdukcija kot tudi posnetki incidenta s strani mimoidočih ob policijski akciji kar treh (belopoltih) patrulj nazorno kažejo, da je bil Floyd dejansko umorjen brez upiranja po aretaciji.
Nad vstajnike z vojsko
Trump je v svojem nagovoru v uvodu na kratko Floydovim svojcem zagotovil, da bo pravici zadoščeno in da ni umrl zaman, nato pa plaz kritik usmeril na protestnike z naštevanjem povzročene škode, navajanjem, da gre za teroriste, ter napovedjo, da bo naredil red tudi z vojsko, če bo treba. »Če mesto ali zvezna država noče sprejeti ukrepov, potrebnih za obrambo življenja in premoženje njihovih prebivalcev, bom poslal vojsko ZDA in hitro rešil njihovo težavo,« je obuditev 213 let starega zakona o uporabi vojske proti domači vstaji pojasnil republikanski predsednik in spomnil na podoben poskus svojega strankarskega predhodnika v Beli hiši Georgea Busha starejšega, ki je na ta način nameraval krotiti rasne nemire v Kaliforniji leta 1992.
Da je Trumpu malo mar za umiritev strasti, je ob policijskem čiščenju sprehoda do v uvodu omenjene cerkve pokazal tudi z zlorabo vere v politične namene. Pred teatralnim fotografiranjem mu je nekdo podal v roke Sveto pismo, kar je pripravilo episkopalno škofinjo Mariann Buddle, odgovorni za cerkev, do ogorčenega odziva. Za dogajanje pred cerkvijo je izvedela po televiziji in se zgrozila, da se nekdo, ki je doslej razpihoval le nasilje, kiti s knjigo, ki razglaša, da je Bog ljubezen.
Tarče policistov tudi novinarji
Protesti po ZDA se medtem nadaljujejo, tudi nasilni. V ponedeljek je bilo s strelnim orožjem ranjenih v različnih krajih pet policistov, v New Yorku pa je bila tarča nasilnežev v noči na torek tudi znamenita Peta avenija s svojimi izložbami, zato je župan Bill de Blasio policijsko uro s 23. premaknil na 20. uro. Mediji pa poročajo tudi o policijskem nasilju nad novinarji, ki poročajo s protestov, ameriški odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je samo od minulega petka naštel oviranje več kot 125 novinarjev pri njihovem delu, med drugim več kot dvajset njihovih aretacij. Zakaj so novinarji šikanirani, pa kaže tudi fotografija reporterja Richarda Granta iz Long Beacha v Kaliforniji, na kateri policist z neposredne bližine upira puško z gumijastimi naboji v mirnega temnopoltega udeleženca protesta z dekletcem na rami.
Nemiri doslej zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev
Hudi nemiri so doslej zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev in nedoločeno število ranjenih, aretiranih pa je bilo več kot 5600 ljudi, poroča tiskovna agencija AP. Najmanj 29 zveznih držav je mobiliziralo svoje nacionalne garde, ameriški predsednik Donald Trump pa nadaljuje z agresivnim tvitanjem.
Guverner Virginije Ralph Northam je zavrnil prošnjo obrambnega ministra ZDA Marka Esperja, naj v prestolnico pošlje od 3000 do 5000 pripadnikov nacionalne garde za prikaz sile. Iz njegovega urada so sporočili, da so prošnjo zavrnili zaradi Trumpovega pogovora z guvernerji v ponedeljek, v katerem jih je označil za slabiče, ker na ulice ne pošiljajo vojske.
Predsednikov poziv guvernerjem za napotitev vojske je kritizirala tudi županja Washingtona Muriel Bowser. Kritična je bila tudi do Trumpovega prikaza sile v ponedeljek, ko je policija v Washingtonu še pred policijsko uro razgnala protestnike pred Belo hišo, da se je predsednik lahko fotografiral pred cerkvijo sv. Janeza s svetim pismom v roki.
