Te dni na Madžarskem kljub izrednim razmeram ob pandemiji potekajo spominske in žalne slovesnosti ob stoletnici Trianonske pogodbe, s katero so države zmagovalke v prvi svetovni vojni oslabile Madžare, ki so bili poleg (večinoma avstrijskih) Nemcev vodilni narod poražene Avstro-Ogrske. Po vsej državi se bodo danes oglasili cerkveni zvonovi, predsednik države bo nagovoril parlament na spominski seji. V Budimpešti bodo ob 16.30, ko mineva natanko sto let od podpisa pogodbe v palači Veliki Trianon pri francoskem Versaillesu, ta dogodek na ulicah zaznamovali z minuto molka. Župan prestolnice Gergely Karacsony trdi, se je Madžarski pred stotimi leti zgodila velika krivica in da Madžari še danes ne morejo občutiti drugega kot hudo bolečino, ker so jih vrgli iz njihove lastne države.
Orbanova vlada se bo Trianonske pogodbe spomnila z velikim spomenikom nedaleč od parlamenta v Budimpešti, ki ga bodo zaradi pandemije odkrili ob državnem prazniku 20. avgusta namesto maja, kot je bilo sprva predvideno. Gre za sto metrov dolgo in štiri metre široko klančino, ki deloma poteka pod zemljo, ob njej pa je plošča, v katero je vklesanih več kot 12.500 imen krajev v Ogrski leta 1913. Gre tako za kraje, ki so del Madžarske, kot tiste, ki danes pripadajo drugim državam. Med njimi je denimo tudi Murska Sobota.
Madžarski parlament je leta 2010 razglasil 4. junij za dan spomina na Trianonsko pogodbo oziroma za dan narodne enotnosti.
Trije milijoni zunaj matične države
Po prvi svetovni vojni, ko je ameriški predsednik Thomas Woodrow Wilson v Evropi uveljavil načelo samoodločbe narodov, so poleg Slovencev Madžari izgubili največ, saj so po Trianonski pogodbi od 9 milijonov pripadnikov tega naroda več kot trije milijoni ostali zunaj Madžarske. Madžarska ima še danes meje iz leta 1920 in milijoni Madžarov so še danes manjšina v Romuniji, na Slovaškem in v Srbiji.
Madžarom se zdi Trianonska pogodba toliko bolj krivična, ker so bili v tistem vročem juliju 1914, ko je Avstro-Ogrska napadla Srbijo, proti temu dejanju, saj so predvideli, da lahko veliko izgubijo v primeru evropske vojne. Od leta 1867, ko se je v habsburški monarhiji vzpostavil dualizem, so imeli prevlado v eni od polovic te velike države, bili pa so veliko bolj nasilni in nedemokratični kot Nemci v avstrijski polovici. Čehi in Slovenci so imeli nasproti Nemcem (ki so danes večinoma Avstrijci) denimo veliko več pravic v primerjavi s Slovaki in Hrvati nasproti Madžarom.
Narod, ki je tlačil druge, pa je v dvorcu pri Versaillesu, kjer so njihovo Ogrsko zmanjšali na tretjino ozemlja, postal eden najbolj ponižanih v Evropi. Podobno se je zgodilo z Nemci nekaj sto metrov stran v versajski Zrcalni dvorani 28. junija 1919, kar so bili tudi že nastavki za drugo svetovno vojno.
Ustaljena praksa prikazovanja starih zemljevidov
V Trianonu je bila storjena krivica Madžarom, ker jih je več kot milijon, ki so živeli na povsem strnjenem ozemlju (in ne na etnično mešanem kot preostala dva milijona pripadnikov madžarskih manjšin po Trianonu), pripadlo Romuniji in Češkoslovaški, ker je tako ustrezalo gospodarstvu, železniški povezavi in vojski teh dveh držav. Zgrešene in neresnične pa so trditve nekaterih Madžarov, tudi premierja Viktorja Orbana, da so Madžari v Trianonu izgubili dve tretjini svojega ozemlja. Orban zato trdi, da je 4. junij 1920 »najbolj črn dan za Madžarsko«.
In čeprav se madžarska vlada uradno ne zavzema za spreminjanje meja, je nacionalistični Orban v začetku maja spet kazal, tokrat na facebooku, zemljevid Ogrske iz zadnjih petdesetih let habsburške monarhije, kot je storil lani avgusta ob stoletnici priključitve Prekmurja Kraljevini SHS. Lani junija pa so v premierjevi pisarni na twitterju objavili plakat, na katerem po zemljevidu habsburške Ogrske stegujejo roke Češkoslovaška, Romunija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrija.
