Izraelski časnik Yedioth Ahronoth je včeraj objavil članek oziroma pismo britanskega premierja Borisa Johnsona, v katerem se razglaša za strastnega zagovornika Izraela, obenem pa ga poziva, naj si ne priključi delov zasedenega Zahodnega brega, ker bi bila to kršitev mednarodnega prava in v nasprotju z njegovimi interesi. »To bi bilo darilo tistim, ki hočejo ohraniti stare zgodbe o Izraelu,« je napisal Johnson in izrazil globoko upanje, da priključitve ne bo. »Če bo, Britanija ne bo priznala nobenih sprememb po letu 1967, razen tistih, o katerih bi soglašali obe strani (Izraelci in Palestinci),« je dodal.
Johnsonovo pismo, ki je sledilo kritikam štirinajstih otoških dobrodelnih organizacij in skupin za človekove pravice, da se britanska vlada mlačno odziva na načrtovano izraelsko priključitev delov Zahodnega brega, je bilo eno od več pozivov Izraelu iz Evrope in tudi od drugod, naj ne gre po poti aneksije. Prvi koraki v to smer so bili že pred časom napovedani za včeraj, toda izraelska vlada jih ni naredila, očitno zaradi neusklajenosti urnika znotraj vlade in tudi z Belo hišo.
Veliko gospodarjev Zahodnega brega
Zahodni breg je ozek pas večinoma gričevnatega ozemlja med Izraelom in reko Jordan, ki ga je Izrael zasedel med bližnjevzhodno vojno leta 1967. Pred tem je bil pod jordansko upravo, pred tem pod britansko kolonialno upravo, še prej del otomanskega imperija, prej pa je bil stoletja dom palestinskih Arabcev, ki jih je tam zdaj okoli tri milijone. Mnogi so ga imeli za osrčje bodoče palestinske države, ki se nikakor ne rodi.
Od leta 1967 so tam postavili več kot 130 velikih judovskih naselij, kjer zdaj živi okoli 430.000 ljudi, in nekaj manjših. Nekateri so v tem videli vrnitev v njihovo starodavno biblijsko domovino. Sredi osemdesetih let so začele prihajati vse številnejše izraelske družine in kmalu so bila njihova naselja vsevprek Zahodnega brega.
Natanjahuju se mudi zaradi Trumpa
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je zaobljubil, da bo priključil judovska naselja na Zahodnem bregu in dolino Jordana, kar bi utegnilo za vedno zatreti upanje o nastanku palestinske države, ki bi lahko preživela kot samostojna država. Izrael trdi, da mora ohraniti dele Zahodnega brega zaradi svoje varnosti, pa tudi, da je vrnitev Judov v njihovo starodavno domovino njihova pravica.
Po mednarodnem pravu ali vsaj po veliki večini razlag tega prava so ta naselja, ki so posejana vsepovsod med palestinskimi mesti in jih varuje izraelska vojska, nezakonita. Izrael jih v minulih 53 letih ni nikoli poskusil priključiti in razglasiti za suvereni del Izraela. Zakaj torej zdaj? Zaradi Donalda Trumpa. Natanjahu mu je v Beli hiši dejal: »Vi ste najboljši prijatelj Izraela v Beli hiši v zgodovini.« Trump je na začetku tega leta razkril svoj mirovni načrt, po katerem bi Izrael dobil skoraj tretjino Zahodnega brega, veliko več kot v katerem koli prejšnjem predlogu. Načrt sicer omenja palestinsko državo, ki pa bi nastala na raztrganih kosih Zahodnega brega in šele po štirih letih pod strogimi pogoji. Zdaj pa se Natanjahuju mudi, saj lahko novembra izgubi najboljšega prijatelja v Beli hiši. Včeraj naj bi izvajanje načrta uradno začeli, pa se to (še) ni zgodilo. Iz vlade so prišli namigi, da bo to morda trajalo še nekaj tednov ali celo mesecev. Več tisoč Palestincev je v Gazi včeraj vseeno protestiralo proti načrtom.
