Našla je trenerje, ki so ji pomagali pri uvajanju v svet boksa v parku, na dvoriščih in za štirimi stenami hiš. A v pravo boksarsko športnico jo je spremenil šele nekdanji iranski svetovni prvak v boksu Mahjar Monšipur. Športne funkcionarje v Iranu je na več sestankih prepričevala, naj ji omogočijo boksarsko kariero, a so oblasti ostale nepopustljive. Pred dvema letoma se je odpravila v Francijo, kjer je prvič stopila v boksarski ring s svetlečim zelenim dresom v svojih državnih barvah in imenom države. Nasproti ji je stala francoska boksarka, ki je za seboj že imela štiri boje, Khademova pa je bila brez boksarskih izkušenj. Bojevala se je s srcem. Kot pravi, je boksala za svojo državo in – zmagala. Bila je bridka zmaga. Ker je njen trener dobil namige, da bi lahko ob vrnitvi v Iran pristala za zapahi, ker deli njenega telesa niso bili zakriti z oblačili, se je odločila ostati v izgnanstvu. Iranske oblasti so sicer pozneje zanikale, da bi jo hotele aretirati. Toda Khademova je ostala v Franciji, kjer je v ring stopila še dvanajstkrat, iz njega pa z desetimi zmagami. Njena mama, katero sama opisuje kot feministko, jo je ves čas podpirala, čeprav si je želela, da bi se raje preizkusila v kakšnem drugem športu. Kot prva Iranka, ki se je povzpela v boksarski ring, zdaj sanja o udeležbi na olimpijskih igrah 2024 v Parizu. Rada bi boksala za Iran ali pa tudi Francijo. Toda da bi v ring stopila za svojo državo, morajo oblasti ženskam dati možnost udeležbe v tem športu, če pa bi hotela zastopati francoske barve, bo morala na državljanstvo počakati še dve leti. Medtem Khademova trenira naprej.
Prva iranska boksarka
Sadaf Khadem je ena tistih mladih Irank, ki so uresničile svoje sanje, čeprav so v družbi naletele na ovire. Že v mladosti je bila 25-letna Khademova zaprisežena športnica. Od devetega leta naprej je deklica, ki zna igrati tudi violo, trenirala košarko, kmalu zatem je odkrila veselje do boksa. Lotevala se je športa, ki je v Iranu dovoljen le moškim.