Koronavirusna kriza je globoko negotovost zarezala tudi v Clemancejevo življenje. Februarja je namreč dobil odpoved, takrat pa so se ustavila tudi njegova nakazila družini v Indijo. Mesečno jim je nakazal okoli 450 evrov, s čimer so ob vseh življenjskih stroških za dva otroka pokrili tudi najemnino za stanovanje. Clemance je ostal v Kuvajtu in iskal možnosti novega zaslužka. A ni se povečala le njegova osebna stiska. Na udaru je precejšen del od 800.000 indijskih delavcev v Kuvajtu, ki so daleč največja skupina med 4,4 milijona migrantskih delavcev v tej državi. Zaradi gospodarskih posledic koronavirusne krize so se oblasti odločile, da bodo zmanjšale število migrantskih delavcev. Parlament razpravlja o zakonu, ki bi za 40 odstotkov oklestil njihovo število. To bi za delovno silo iz Indije pomenilo, da bi Kuvajt dejansko moralo zapustiti 200.000 delavcev. Izguba prihodkov iz Kuvajta ne bi bila katastrofa le za Clemancejevo družino, temveč za celotno Indijo. Zgolj migrantski delavci iz Kuvajta v domovino letno pošljejo 4 milijarde evrov, kar pomeni slabih 7 odstotkov letnih nakazil migrantskih delavcev v Indijo. Še posebej močno bi bila prizadeta Clemancejeva zvezna država Kerala, kjer nakazila migrantskih delavcev pomenijo kar 20 odstotkov BDP. Da bi delavcem, ki se vračajo iz Zaliva, omogočili lažji začetek doma, je indijska vlada že pred tedni vzpostavila poseben register, v katerega lahko vračajoči vpišejo svoja znanja in veščine ter tako poskušajo hitreje najti novo zaposlitev pri podjetjih v Indiji.

Ljudje v objektivu Indija Kuvajt Shibhu Clemance