Ko so januarja še divjali avstralski požari, je Svetovni sklad za naravo (WWF) delil podatek, da je okoljska katastrofa prizadela 1,25 milijarde živali. Zgodnje ocene mednarodno uveljavljenega ekologa Chrisa Dickmana, ki je sodeloval z znanstveniki omenjene okoljevarstvene organizacije, so polnile svetovne naslovnice, a je sedaj jasno, da so številke še bistveno bolj grozljive. »Vmesne ugotovitve so šokantne, v spomin težko prikličemo dogodek, ki bi kjerkoli na svetu vzel toliko življenj in razselil tako veliko število živali,« je dejal direktor sklada Dermot O’Gorman. Po najnovejših podatkih so namreč požari prizadeli kar tri milijarde živali. V eni najhujših okoljskih katastrof v novejši zgodovini je bilo na območju gozdnatih pokrajin prizadetih 143 milijonov sesalcev, 180 milijonov ptic, 51 milijonov žab in kar 2,46 milijarde plazilcev. Pred tem smo poročali tudi o obsežni avstralski parlamentarni raziskavi, ki je med drugim razkrila, da v divjini na področju zvezne države Novi Južni Wales koalam do leta 2050 grozi izumrtje.
Megapožari lahko postanejo nova normalnost
In kar je še bolj grozljivo – tovrstni ekstremni požari postajajo vse pogostejši, upoštevajoč podnebne spremembe pa se bodo v prihodnosti razmere le še zaostrile. Avstralski znanstveniki vse od poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja opozarjajo, da izpusti toplogrednih plinov v ozračje povečujejo možnost nastanka gozdnih požarov. Marčevska analiza razmer, idealnih za nastanek tovrstnih katastrof, je pokazala, da je v primerjavi z začetkom 20. stoletja danes v Avstraliji štirikrat več možnosti za razvoj tovrstnih megapožarov. Arnulf Köhncke, nemški strokovnjak za zaščito živali iz nemške podružnice WWF, pravi: »Rekordni avstralski požari lahko postanejo nova normalnost in so vpogled v to, kaj še pride, če ne bomo naslovili globalnega segrevanja in zamejili dvig povprečne temperature ozračja na Zemlji pod 1,5 stopinj Celzija.« Zajezitev dviga povprečne svetovne temperature ozračja na 1,5 stopinj Celzija v primerjavi s temperaturo v predindustrijski dobi je ena ključnih zavez Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015.
Vmesno poročilo Svetovnega sklada za naravo je sicer izšlo v času, ko avstralska vlada ocenjuje učinkovitost zakona Environment Protection and Biodiversity Conservation Act 1999, s katerim si je Avstralija 16. julija 2000 zastavila načrt za ohranitev ekosistemov in zaščito biotske raznovrstnosti. V luči požarov, ki so divjali od lanskega avgusta do marca letos, je kristalno jasno, da so potrebne korenite in takojšnje spremembe. Več kot 15.000 posamičnih požarov je po sedanjih ocenah zajelo oziroma vplivalo na skupno 19 milijonov hektarjev avstralskega ozemlja in, kot že rečeno, tri milijarde živali. Znanstveniki ob tem opozarjajo, da v raziskavi niso vključene nekatere skupine živali, kot na primer nevretenčarji, ribe in recimo želve. Prav tako so ocene števila prizadetih organizmov znotraj sistematskih enot (taksonov) pridržane, kar pomeni, da so lahko številke še višje.
V podatkih tudi niso zajete ocene stopnje umrljivosti posameznih skupin živali, saj so dejavniki, ki vplivajo na smrtnost, preveč raznoliki in kompleksni. Med neposrednimi dejavniki so recimo sposobnost posamezne vrste ubežati požarom, obnašanje požarov (intenzivnost, čas požara, prizadetost krošenj) in dostopnost neprizadetih območij, kamor se živali lahko zatečejo. Med neposrednimi dejavniki pa na smrtnost vplivajo vdihavanje dima, vročinski stres, dehidracija, odtekanje usedlin v vodotoke in zmanjšanje virov za preživetje. Raziskava Avstralske nacionalne univerze (ANU) iz februarja je sicer vzporedno pokazala, da je petmesečna kriza neposredno ali posredno prizadela 18 milijonov ljudi, to je več kot 70 odstotkov avstralskega prebivalstva, uničila 3000 domov in terjala čez 400 človeških življenj.
Celotno poročilo na voljo konec meseca
Svetovni sklad bo celotno poročilo objavil konec avgusta, že sedaj pa raziskovalci poudarjajo, da je za zaščito narave in živali potrebno čimprej zagotoviti ustrezno financiranje dolgoročnega nadziranja gostote populacije divjih živali, razviti metodologijo za spremljanje števila različnih vrst živali, izboljšati povezave med habitati, identificirati in zaščititi naravne habitate, izboljšati preprečevanje in odziv na požare ter v ta namen ustanoviti posebej usposobljene odzivne ekipe. »Kako hitro se lahko razogljičimo? Kako hitro lahko ustavimo to manično izsekavanje gozdnatih površin? V tem pogledu smo med vodilnimi na svetu,« k ukrepom še dodaja profesor z Univerze v Sydneyju Chris Dickman. Okoljevarstveniki ob tem še opozarjajo, da je konservativna politika od prihoda na oblast leta 2013 za tretjino skrčila financiranje okoljskih programov.
