»Izognil sem se krogli,« se je pošalil Jeremy Hunt, nekdanji britanski zdravstveni in zunanji minister, ki je bil pred dobrim letom dni glavni tekmec Borisa Johnsona za vodenje konservativne stranke in s tem britanske vlade, »samo poglejte, kakšno leto je imel ubogi Boris.« Težko leto, res, s tem da se še vztrajno slabša. Delno je tako zaradi stalnih pandemijskih in drugih preobratov vladne politike, delno pa zato, ker ima Johnson v opozicijskih klopeh pedantnega, naravnost forenzičnega kritika vlade in njega osebno. To je razmeroma novi vodja laburistov Keir Starmer, ki je Johnsonu zagrenil vrnitev poslancev s počitnic v tako imenovani hibridni parlament (zaradi distanciranja velika večina poslancev sodeluje v razpravah po videopovezavi). Prvi popočitniški krog priljubljenega parlamentarnega rituala »vprašanja za premierja« se je časovno ujel z objavo raziskave, ki je pokazala, da so laburisti od začetka aprila do zdaj pod Starmerjevim vodstvom odpravili kar šestindvajsetodstotni zaostanek za vladajočimi konservativci in da imata stranki trenutno povsem enako podporo. Ena lastovka laburistom še ne bo prinesla pomladi in do naslednjih volitev je še daleč (2024). Vendar Johnson ne bi bil prvi premier, ki bi ga konservativci zamenjali med mandatom. To se je zgodilo celo železni Margaret Thatcher, ki jih je trikrat zapored povedla do volilne zmage.
Pripravljenost na srečanje zamenjala pravniška previdnost
Omenjeno javnomnenjsko raziskavo so opravili še pred najnovejšim preobratom, tokrat osebnim Johnsonovim, ki se je izkazal za pravo polomijo. Ko je prejšnji teden prišlo na dan, da mu je združenje svojcev umrlih med pandemijo novega koronavirusa poslalo že pet pisem z željo, da se srečajo z njim, je na televiziji dejal: »Seveda se bom srečal s komer koli, ki žaluje zaradi pandemije.« Gre za združenje, ki zastopa 1600 družin in si je nadelo ime Zaradi covida-19 žalujoče družine za pravico. V sredo pa je prišlo na dan, da je Johnson združenju odpisal, da se ne more srečati s člani. V združenju pravijo, da jih je to zelo prizadelo. Medijem so posredovali premierjev odgovor. Zelo očitno je, da so ga napisali pravniki. Starmer ga je zato v parlamentu privil z vprašanjem, ali si bo premislil, ker bi moral razumeti razočaranje družin, ki jim je eno rekel pred kamerami, nekaj drugega pa jim napisal. Odgovor je bil johnsonovsko izmikajoč. »Seveda bi se zelo rad srečal z žalujočimi družinami in globoko simpatiziram z vsemi, ki so izgubili ljubljene med pandemijo ter čutim njihovo bolečino in žalost. Izkazalo pa se je, da je ta skupina trenutno v pravnem sporu z vlado. Zagotovo se bom srečal z njimi, ko bo pravda končana.«
Zahteva po preiskavi vladnega odziva na virus
Združenje svojcev umrlih med pandemijo odgovarja, da enostavno ni res, da je v pravnem sporu z vlado, in da je to premierjev slab izgovor, premier, ki se jim ne upa pogledati v oči, pa brez srca. Srečanje s premierjem so zahtevali zato, da bi se z njim pogovorili o preiskavi britanskega odziva na pandemijo. Združenje poziva k neodvisni, z zakonom predvideni javni preiskavi, ki naj jo vodi sodnik. In zahteva, da se začne takoj.
Vlada zavrača takšno in takojšnjo preiskavo. Ena od ustanoviteljic združenja Jo Goodman, ki žaluje za očetom Stuartom, pravi, da so za premierja očitno napačni žalujoči ljudje. »Premier se je pripravljen srečati samo s tistimi žalujočimi ljudmi, ki ne postavljajo težkih vprašanj,« je rekla. Johnson, ki je sam prebolel hudo okužbo z novim koronavirusom, se že dolgo vedno znova hvali z vladinim odzivom na pandemijo, upajoč, da bo preglasil kritike, ki trdijo, da je vlada na začetku dala prednost ekonomiji, ne pa javnemu zdravju, in da se je sprva odzvala neresno in pozno, v primeru domov za ostarele pa naravnost smrtonosno.
