Zadnji podatki o polletni gospodarski aktivnosti, zaposlenosti in javnih financah kažejo, da se tudi v Sloveniji ne bomo mogli izogniti dilemi, kako zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. Na prvi pogled se zdi, da je zaradi hitrega naraščanja proračunskega primanjkljaja in padanja BDP nujno sprejeti ukrepe za omejevanje rasti javnega dolga. Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ se zahteva uporaba ostrih ukrepov v smeri zmanjševanje proračunskih izdatkov ter v smeri prodaje javnega premoženja, predvsem deležev države v javnih podjetij. Problem se rešuje z omejevanjem vloge države v delovanju gospodarstva, in to v času, ko je njena aktivna vloga najbolj potrebna, saj drugi sektorji (prebivalstvo, podjetja in banke) ne morejo sami premagati problemov izpada dohodkov in povečane negotovosti v poslovnem in investicijskem okolju. Zato je na mestu ideja, da se država v času krize odloči za alternativno možnost povečanja svojega premoženja.
Bistvene posledice krize se kažejo v tem, da se vrednost podjetniškega premoženja zmanjšuje zaradi nastalih izgub in negativnih poslovnih pričakovanj ter da banke n...