Ste imeli kdaj občutek, da vas podcenjujejo? Podcenjevanje ljudi se nikoli ne izplača. O tem bi znali marsikaj povedati tudi številni športniki in poslovneži, ki so zaradi podcenjevanja izgubili veliko – vrhunski športni in poslovni uspeh. Tudi v avtomobilističnih krogih, še posebno pri kupcih, je včasih mogoče opaziti nekaj podcenjevanja. »Tole je takšna kripa, le kdo bi se želel peljati z njo, kaj šele jo kupiti,« slišimo vsake toliko. A resnica je preprosta: v avtomobilistični industriji danes ni več slabih in dobrih. So le še dobri in zelo dobri. Verjemite nam na besedo!
Med znamkami, ki to utelešajo, je gotovo tudi Hyundai. Če v 90. letih minulega stoletja v Evropi ni bilo naprodaj njihovega avtomobila, za katerega bi si upali zastaviti besedo, pa so Južni Korejci z milijardnimi vlaganji in stalnim izobraževanjem svojih zaposlenih postali blagovna znamka, ki vzbuja strah med konkurenti. V prodajni paleti imajo štirikolesnike, zasnovane za okus in žep slehernega Evropejca. Med tistimi, ki je vsaj za naš okus najbolj zanimiv, je vsekakor kona, sploh v različici, ki smo jo testirali tokrat – hibridni. Škoda je zgolj, da ne gre za priključni hibrid, ki ponuja možnost vožnje na elektriko, ko si voznik to zaželi. Kar je na neki način nenavadno, saj tehnologijo premorejo in so jo uspešno uporabili v modelu ioniq.
Kombinacija bencinskega in elektromotorja ima sistemsko moč 141 konjev, kar na papirju obeta veliko več, kot se potem pokaže v cestnem prometu. Ko boste od kone zahtevali več, sploh na avtocesti, boste dobili manj od pričakovanj, kar pa sploh ni pretirano moteče. Saj veste, gneča na cesti nam pogosto ne dovoljuje, da bi vozili v skladu z maksimalno dovoljeno hitrostjo, kaj šele malo višjo. Kako pogosto se bo vklopil elektromotor, je odvisno od vašega načina vožnje. V mestu se vklaplja pogosto, prav tako tedaj, ko je hitrost enakomerna. Dejansko je hibrid alternativa dizelskemu pogonu in takšna je tudi poraba 6,1 litra bencina, ki je pohvalna. Precej manj lahko pohvalimo zgolj 38-litrsko posodo za gorivo, ki omogoča prevoženih 600 kilometrov z enim polnjenjem. Premalo.
Ko izgovorimo športni hibrid, takoj pomislimo na višje sedenje in štirikolesni pogon. Kona dobi le eno kljukico, saj je pogon speljan na prednji kolesi, kar je v njenem velikostnem razredu nekaj vsakdanjega. Kupci po štirikolesnem ne povprašujejo, je odgovor razvojnikov, ki jim gre verjeti na besedo. Za ogrevanim volanskim obročem se sedi za oceno odlično, tudi sicer je voznikovo okolje dovolj napredno, materiali pa vrhunski že na otip. Ker smo v letu 2020, ne čudi velik 18-centimetrski zaslon na dotik, hvalevredno je, da premore tudi dva vrtljiva gumba in številna stikala za dostop do menijev za tehnološko manj napredne voznike. Gre za Hyundaijev najmanjši športni terenec v ponudbi, ki z dolžinsko mero 4,16 metra sploh ni tako zelo majhen. Res pa je, da je v primeru, ko je zadnja klop zasedena, treba sprejeti kakšen prostorski kompromis. Sploh v prtljažniku s 378 litri. Če bo kono uporabljal športno navdihnjen par, bo med vožnjo čutiti veliko pozitivne energije, predvsem pa nič kritiziranja nekoga, ki mu bo na zadnji klopi hitro zmanjkalo centimetrov za kolena. Hibridna kona je lahko v kombinaciji z najvišjo stopnjo opreme impression (pametni ključ, projekcijski zaslon, 18-palčna platišča, gretje sedežev, parkirna kamera) vaša za 28.900 evrov oziroma za dva tisočaka manj tako imenovane eko subvencije.
