Državljani EU od 25. septembra 2020 zbirajo podpise za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Cilj akcije, ki bo do 25. septembra 2021 potekala na ravni celotne EU, in katero je v okviru Evropske državljanske pobude odobrila Evropska komisija, je zbrati milijon glasov. Od doslej zbranih dobrih 40 tisoč podpisov jih je glede na število prebivalcev največ zbrala Slovenija, in sicer več 3600, kar pomeni že skoraj tretjino predvidenih. Ob Sloveniji so za UTD največ glasov prispevali Grki, Madžari in Španci, najmanj pa na Poljskem in Malti.
Predlagatelji pobude zahtevajo, da Evropska komisija pripravi predlog o univerzalnem temeljnem dohodku v celotni EU. Z njegovo uvedbo bi, kot poudarjajo, zmanjšali regionalne razlike za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU. Ob tem pa uresničili cilj skupne izjave Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske Komisije iz leta 2017, po kateri »bodo EU in njene države članice podpirale učinkovite, trajnostne in pravične sisteme socialne zaščite, s katerimi se bo zagotovil osnovni dohodek« za preprečevanje neenakosti.
UTD bi bil univerzalen in brezpogojen
Univerzalni temeljni dohodek po njihovih pojasnilih ne nadomešča socialne države, temveč jo dopolnjuje in preoblikuje iz kompenzacijske v emancipatorno. UTD je opredeljen s štirimi merili, univerzalnostjo, individualnostjo, brezpogojnostjo in ustrezno višino. UTD naj bi bil namenjen vsem državljanom, ne glede na starost, poreklo, državljanstvo, prebivališče, poklic in materialni položaj.. Kot človekova in pravna pravica tudi ne bi bil odvisen od nobenih pogojev, kot so obveznost do sprejetja plačane zaposlitve, izkazovanje pripravljenosti za delo, vključenost v javna dela ali vedenje v skladu s spolno vlogo.
Predlagatelji ob tem poudarjajo, da bi moral znesek UTD zagotavljati dostojen življenjski standard, ki ustreza družbenim in kulturnim standardom v določeni državi. Preprečevati bi moral materialno pomanjkanje in zagotavljati možnost družbene participacije, kar pomeni, da bi moral presegati vsaj prag tveganja revščine, kar v EU ustreza 60 odstotkom nacionalne mediane neto ekvivalentnega dohodka. V državah, kjer ima večina ljudi nizke dohodke in je zato mediana dohodka nizka, pa je treba po njihovem mnenju za določitev zneska osnovnega dohodka uporabiti alternativno referenčno vrednost, na primer košarico blaga in storitev, s katero bi zagotovili dostojno življenje, materialno varnost in polno družbeno participacijo.
V Sloveniji delno že uvajamo UTD
Sociologija Valerija Korošec, članica Sekcije za promocijo UTD, ki je leta 2010 spisala doslej edini z izračuni podprti predlog uvedbe UTD, pojasnjuje, da akcija ne pomeni nič zavezujočega. »S tem milijonom podpisom bodo zagovorniki UTD dobili zgolj pravico, da idejo predstavijo poslancem EU. Mi pri tem sodelujemo, ker nam bo pomagala, da z idejo UTD seznanimo čim več ljudi,« pravi Koroščeva, ob tem pa dodaja, da Slovenci v zadnjem času že sicer precej eksperimentiramo z nekakšnimi približki UTD - v obliki turističnih bonov in temeljnim dohodkom za samozaposlene. »Tako lahko zdaj že tudi sami vidite, kje so plusi, minusi, kater pristop je boljši in kako UTD pristop zlahka pokvari zakonodajalec, ki dodaja nove in nove administrativne ovire in pogoje, če le more, ker o UTD ve komaj kaj in se o njem tudi ne želi poučiti,« je še dejala.
