»Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, zlasti ko gre za pravočasno vključitev socialnih partnerjev v pripravo predpisov, se prepogosto kršijo, in to ne glede na sestavo vlade. S tem kot družba izgubljamo, saj se odpovedujemo sistemu, ki skozi proces usklajevanja različnih interesnih skupin, ki jih predstavljamo socialni partnerji, zagotavlja varovalke, da so končne odločitve družbeno najbolj sprejemljive,« je po petkovem protestnem odhodu sindikatov s seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) danes za Dnevnik ocenila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in trenutno predsedujoča ESS Sonja Šmuc
S trditvami sindikalne strani, da vlada pri sprejemu petega protikorona paketa ni spoštovala socialnega dialoga in pravil ESS, se ne strinja. »Pogajanja so tekla v okviru ministrstva za delo pred obravnavo na ESS, velika večina členov pa je bila usklajena ter sprejeta s strani vseh partnerjev,« je povedala Šmučeva.
Drugače pa je bilo po njeni oceni pri predlogu zakona o demografskem skladu, kjer socialni partnerji niso bili vključeni v pripravo predloga pred njegovo potjo v parlamentarno proceduro. »To ni v skladu s pravili delovanja ESS. Ker gre za zakon, ki se bo dotikal vseh, tudi prihodnjih generacij, bi bilo več kot dobrodošlo, da bi si pri tripartitnem sporazumevanju vzeli dovolj časa za dobre in razumne kompromisne rešitve,« je dejala.
Sindikatom je bilo pri minimalni plač malo mar pravil socialnega dialoga
Generalna direktorica GZS opozarja, da imajo za boljše delovanje ESS odgovornost vsi trije socialni partnerji, tudi sindikati. Spomnila je na dogajanje izpred dveh let, ko se je »popolnoma mimo socialnega dialoga« sprejemala novela zakona o minimalni plači, in so delodajalci opozarjali na izigravanje socialnega dialoga, pa tedaj ni bilo pozivov sindikatov, da je treba zakon uskladiti na ESS in aktivirati pogajalsko skupino socialnih partnerjev. Pa čeprav je šlo, kot dodaja, za enega ključnih zakonov, ki dokazuje moč socialnega partnerstva. »Vlada je prvi partner, ki mora paziti, da se pravila ESS spoštujejo, k temu istemu standardu pa moramo stremeti tudi delodajalci in sindikati, če nam je res do socialnega dialoga. Kadar nam to uspe, in primerov usklajenih zakonov med socialnimi partnerji ni malo, je vsak zmagovalec,« pravi Sonja Šmuc.
Kot ugotavlja, imajo ministrstva zelo različen odnos do ostalih dveh partnerjev, delodajalcev in sindikatov - od zgledno vključujočega v pripravo dokumentov, kar naj bi največkrat veljalo za ministrstvo za delo, do popolno izključujočega odnosa, kjer pa je po njenih besedah seznam ministrstev zelo dolg. »Mnoga ministrstva se namreč sploh ne zavedajo, da imajo odgovornost do ESS in socialnih partnerjev,« je kritična Šmučeva, ki napoveduje, da se bo kot predsednica ESS trudila za izboljšanje tako razumevanja pomena socialnega dialoga kot spoštovanja delovanja Ekonomsko - socialnega sveta. Ker je razprava o pomenu in vlogi socialnega dialoga v Sloveniji po njeni oceni še kako potrebna in zaželena, bo naredila vse, da jo na ESS tudi izpeljejo.
