Ministrstvo za kulturo je pred nekaj manj kot dvema tednoma v javno obravnavo ponudilo nov pravilnik o strokovnih komisijah. Ta prinaša nekatere spremembe, ki jih je del kulturne javnosti že prepoznal za sporne: med temi so zmanjševanje števila članov komisij, možnost, da se vanje poleg strokovnjakov imenuje tudi uslužbence ministrstva, a tudi dejstvo, da bo imel minister pri imenovanju članov in predsednika komisije povsem proste roke, prav tako jih bo lahko po lastni presoji razrešil ali zamenjal.
»Nad predlogom sprememb smo presenečeni, saj je bil ponovno posredovan zgolj kot dejstvo, brez vsakršne predhodne razprave s civilno družbo,« poudarjajo v društvu Asociacija, kjer zastopajo nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju kulture. Ustaljeno prakso skupnega usklajevanja tovrstnih dokumentov z deležniki in stroko je ministrstvo po njihovi oceni povozilo s predlogom, ki krči nekatera od pridobljenih demokratičnih izhodišč. »Spremembam pravilnika v celoti nasprotujemo, zato pozivamo k umiku tega predloga iz javne obravnave.«
Trenutno veljavni pravilnik je bil sprejet pred manj kot dvema letoma, kot dodajajo v Asociaciji, pa ni ministrstvo nikjer pojasnilo, zakaj bi bile njegove spremembe potrebne – opravljena ni bila nobena evalvacija, komisije pa so sredi mandatov. »Vse se dogaja v naglici in tudi v popolnoma neprimernem času: ob vseh težavah, s katerimi se zaradi pandemije spopada kulturni sektor, vidi ministrstvo očitno glavni izziv v spreminjanju pravilnikov.« Vseeno velja opozoriti, da bi bile v primeru sprejema novega pravilnika sedanje strokovne komisije razpuščene, minister pa bi imel možnost imenovati nove.
Kadroval bi kar minister
Stalne strokovne komisije (skupno jih je 18) so posvetovalna telesa za posamezna področja ali vidike kulture. Poleg tega, da dajejo različna mnenja, je njihova glavna naloga ta, da sklepajo o razdeljevanju javnih sredstev ter priznavanju različnih pravic – presojajo in ocenjujejo vloge, ki prispejo na javne razpise in pozive, obravnavajo tudi vloge za dodelitev štipendij, vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, pridobitev pravice do plačila prispevkov iz proračuna in tako naprej. Pravilnik sicer določa, da so komisije »pri oblikovanju svojega mnenja samostojne«, toda ravno z novim predlogom bi utegnila biti njihova avtonomija pod resnim vprašajem.
Sporne so predvsem tri predlagane spremembe. Prvič, po sedanjem pravilniku komisije sestavlja od pet do sedem članov, predlog pa predvideva zgolj tri do pet članov, kar zmanjšuje raznolikost pogledov in stališč; drugič, obstoječi pravilnik določa, da so člani komisij izključno strokovnjaki za posamezna področja, novi predlog pa uvaja možnost, da so vanje imenovani tudi uslužbenci ministrstva za kulturo, in sicer največ dva. Teoretično to seveda pomeni, da bi lahko v tričlanski komisiji sedela kar dva uslužbenca ministrstva, ki bi ju izbral minister. »Takšno telo res težko imenujemo strokovna komisija,« menijo na Asociaciji. Dodati velja še, da naj bi minister po novem imenoval tudi predsednike komisij; po sedanji ureditvi ga člani komisij izberejo sami.
In tretjič, trenutne strokovne komisije so bile izbrane prek transparentnega postopka – z javnim pozivom, na katerega se je lahko prijavil vsak, ki je želel v njih sodelovati. Po novem predlogu člane komisij »na podlagi povabila po njihovem predhodnem soglasju imenuje minister«. A povabilo ministra nikakor ni enako javnemu in transparentnemu pozivu, so kritični v Asociaciji. »S predvidenimi spremembami se stroko v praksi iztiska iz avtonomnega odločanja, ministrstvu pa se z morebitno večino v komisijah pravzaprav daje neomejeno moč za odločitve o strokovnih vprašanjih in financiranju.«
Zaskrbljeni tudi samozaposleni
Vprašljivo utegne postati tudi določilo, da lahko minister člana komisije predčasno zamenja, če presodi, »da bi bilo za zagotovitev strokovnosti ali učinkovitosti delovanja komisije smiselno imenovati drugega člana«. To določilo je sicer prisotno že v sedanjem pravilniku, a s pomembno varovalko, ki je v novem predlogu ni – in sicer da člana komisije na ta način ni mogoče razrešiti v času, ko poteka obravnava vlog, ki so prispele na javni razpis oziroma poziv, torej med samim vrednotenjem prijav. Povedano drugače, po novem predlogu bi imel minister možnost, da člane zamenja tudi v času postopka, s čimer bi dobil močan vpliv na končno odločitev komisij.
Glede na naravo sprememb ni presenetljivo, da so zaradi predloga najbolj zaskrbljene nevladne organizacije (novi pravilnik določa tudi uvedbo komisije, ki bi odločala o podelitvi statusa delovanja v javnem interesu nevladnim organizacijam), predvsem pa samozaposleni v kulturi. Ti niso preslišali nedavnih stališč ministra Vaska Simonitija, da je samozaposlenih preveč in da si tretjina tistih, ki jim država zaradi njihovega prispevka k slovenski kulturi ali deficitarnosti področja, na katerem delujejo, plačuje prispevke za socialno varnost iz proračuna, te pravice ne zasluži.
Spomnimo, da je ministrstvo poleti več mesecev zamujalo z izdajanjem odločb o vpisu v razvid samozaposlenih (oziroma podaljšanju tega statusa) in o pravici do plačila prispevkov, s čimer je številnim ustvarjalcem povzročilo nemalo težav. Na ministrstvu so takrat zamude pojasnjevali s tem, da »mnenje komisij za ministra ni zavezujoče«, zaradi česar naj bi bile nekatere vloge, ki jih minister ni želel odobriti, posredovane v ponovni pregled. Strokovna komisija za obravnavo vlog samozaposlenih je morala torej o njih sklepati še enkrat, po naših informacijah pa je vsem tistim, ki jim je že priznala pravico do plačila prispevkov, to pravico ponovno podelila. V primeru, da bi uvedli spremembe pravilnika, bi seveda minister dosti laže uveljavil svojo voljo.
