V zadnjih dvanajstih mesecih je opravilo vsaj en spletni nakup kar 63 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let, kar je za sedem odstotnih točk več kot leta 2019, kaže danes objavljena anketa Statističnega urada RS (Surs). Največ e-kupcev je starih med 25 in 34 let, in sicer kar 88 odstotkov, sledijo osebe v starostni skupini od 16 do 24 let, med katerimi jih je bilo 84 odstotkov, in tisti, ki so stari od 35 do 44 let (80 odstotkov). S starostjo število spletnih kupcev upada; med 45- do 54-letniki je prek spleta nakupovalo 64 odstotkov oseb, med 55- in 64-letniki 40 odstotkov in med 65- do 74-letniki 22 odstotkov.
Delež spletnih kupcev se je tudi letos povečal v vseh starostnih razredih. Najbolj med osebami, starimi od 25 do 34 let, in sicer za kar 10 odstotnih točk, V starostni skupini od 35 do 44 let je delež e-kupcev porasel za deset odstotnih točk, med 45-do 54-letniki pa za osem odstotnih točk. Najmanjši, 4-odstotni porast, je med starimi od 65 do 74 let.
Vsak peti opravil več kot pet nakupov
V zadnjih treh mesecih pred Sursovim anketiranjem je opravilo vsaj en spletni nakup 52 odstotkov oseb, kar je za sedem odstotnih točk več kot v enakem obdobju lani. Največ je bilo starih od 25 do 34 let, in sicer 75 odstotkov, najmanj pa med 65- do 74-letniki (16 odstotkov).
Dobra polovica (51 odstotkov) je v zadnjih treh mesecih opravila enega ali dva spletna nakupa, 31 odstotkov od tri do pet, deset odstotkov od šest do deset nakupov, osem odstotkov pa več kot deset nakupov. Največ (29 odstotkov e-kupcev) je prek spleta kupilo izdelke ali storitve, vredne od 100 do 300 evrov. Četrtina je za nakupe potrošila manj kot 50 evrov, 13 odstotkov več kot 500 evrov, šest odstotkov pa več kot tisoč evrov.
Največ jih prek spleta kupuje oblačila in obutev
Polovica prebivalcev Slovenije je v zadnjih treh mesecih naročila ali kupila prek spleta fizične izdelke. Četrtina je kupila oblačila, obutev ali dodatke (na primer torbico ali nakit). Trinajst odstotkov jih je kupilo avdio-, video- in fotoizdelke (televizijo, kamero, slušalke, glasbeni stolp) ali gospodinjske aparate, 11 odstotkov zdravila ali prehranska dopolnila, deset odstotkov kozmetiko, lepotilne izdelke ali izdelke za sprostitev. Po devet odstotkov jih je kupilo športno opremo (brez športnih oblačil), namizni, prenosni ali tablični računalnik, mobilni telefon ali dodatke ter pohištvo, dodatke za dom ali izdelke za vrt, po osem odstotkov jih je prek spleta kupilo otroške igrače ali izdelke za nego otrok in tiskane knjige, revije ali časopise. Šest odstotkov jih je naročilo dostavo hrane, tri odstotke pa hrano ali pijačo iz trgovin.
Velika večina (87 odstotkov) je nakup opravila pri spletnih trgovcih iz Slovenije, 43 odstotkov pri spletnih prodajalcih iz drugih držav EU, 28 odstotkov pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Dobra četrtina (28 odstotkov) je izdelke naročilo ali kupilo pri fizičnih osebah, največ prek spletnih strani Bolha, prodajko.si, eBay in Facebook Marketplace.
Pri nakupu storitev prevladujejo nastanitve
Vsak peti prebivalec Slovenije je v zadnjih treh mesecih kupil prek spleta digitalne izdelke ali se naročil na digitalne storitve. Osem odstotkov se jih je naročilo na ogled filmov ali nadaljevank na zahtevo,, sedem odstotkov jih je kupilo računalniške ali druge programe, šest odstotkov jih je kupilo videoigre.. Štirje odstotki e-kupcev so kupili elektronske knjige, revije ali časopise in prav tako štiri odstotke glasbo.
Storitve je je v zadnjih 3 mesecih naročila ali kupila slaba petina (19 odstotkov) e-kupcev. Petnajst odstotkov jih je na ta način rezerviralo nastanitvene storitve; 13 odstotkov v hotelih in hostlih, štiri odstotki pri fizičnih osebah. Vstopnice za kulturne ali druge dogodke, kot so koncerti in kino, je kupilo 11 odstotkov oseb, osem odstotkov si je prek spleta organiziralo transport, trije odstotki pa so kupili vstopnice za športne prireditve.
Klasične trgovine le še izložbe za spletno prodajo
O razmahu spletne trgovine so prejšnji mesec razpravljali tudi na letošnji strateški konferenci o trgovini z naslovom 'Pogled naprej: trgovina po in s covidom-19'. Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je ocenila, da je trgovina odlično opravila nalogo prilagajanja in delovanja v novih razmerah. »Trgovci so že v izjemno zahtevnih pomladnih mesecih dokazali, da so pripravljeni in sposobni ukrepati, pa naj gre za prilagoditev dobavnim tokovom, sodelovanje z dobavitelji, prilagajanje ponudbe čez noč spremenjenemu povpraševanju, logistične izzive, ponudbo na spletu ali dostavo na dom,« je dejala Lahova.
Po besedah Melanie Seier Larsen, izvršne direktorice pri svetovalnem podjetju Boston Consulting Group je bilo mogoče spreminjanje navad potrošnikov opažati že pred izbruhom koronavirusa. »Covid nas je samo porinil čez neko ograjo, da smo še bolj intenzivno skočili v spletno prodajo,« je povedala in dodala, da se je razvoj prodaje prek spleta, kot so ga napovedovali za prihodnjih devet, deset let, zdaj zgodil v pičlih treh mesecih.
V Boston Consulting Group ocenjujejo, da bo v Evropi v prihodnjem letu kar dve tretjini rasti v trgovini dosegala spletna prodaja, zato so prepričani da bodo morale klasične trgovine najti nov namen. Seier Larsenova je celo mnenja, da bodo klasične trgovine postale zgolj izložbe za spletno prodajo. »Ta trend že nakazuje modna industrija, ki v klasičnih trgovinah ponudi le izdelek ali dva, v spletnih pa veliko več, da vanje privabi več kupcev,« pojasnjuje.
