Opozicijske stranke Levica, LMŠ, SD in SAB so danes Državnemu zboru (DZ) predlagale, naj za vladni predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Za referendumsko vprašanje predlagajo »Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ne rešuje problema financiranj pokojnin, pač pa vladi Janeza Janše še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo?« Če s predlogom ne bodo uspele, bodo sprožile postopke za naknadni zakonodajni referendum, saj so prepričane, da morajo o tako pomembni tematiki svoje povedati ljudje.
O predlogu zakona, po katerem bi demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb, so poslanci DZ danes opravili drugo obravnavo. V skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi pa bo moral DZ pred sprejemom zakona o demografskem skladu glasovati o pobudi štirih strank, kar bo po oceni predlagateljev postopek podaljšalo za mesec dni. Če bo njihov predlog uspel, za kar potrebujejo navadno večino, pa ga bo zamaknil do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu.
Opozicija svari pred plenjenjem državnih podjetij
Koordinator Levice Luka Mesec je na današnji novinarski konferenci ocenil, da vlada demografskega sklada ne ustanavlja zaradi pokojnin, saj bo njegov prispevek v pokojninsko blagajno neznaten, pač pa zato, da bo še lažje kadrovala po državnih podjetjih ter privatizirala.
»Približno 8,6 milijarde evrov premoženja, koliko ga je še ostalo po letih divjih privatizacij, bo postalo plen vsakokratne vlade. Izključeni bodo vsi, ki imajo interes, da gre podjetju čim bolje, to so delavci, predstavniki javnega sektorja, upokojenci,« je posvaril Mesec in pojasnil, da bo po vladnem predlogu nadzorni svet sklada postavila vladajoča večina, predstavnika upokojencev in mladih pa bosta zraven za okras. Sklad bo imel moč nad kadrovanjem v vseh podjetjih, kjer ima država večino, tudi denimo v Slovenski tiskovni agenciji in Modri zavarovalnici.
Predsednica SD Tanja Fajon je dejala, da je vprašanje pokojninske varnosti prihodnjih generacij tako pomembno, da morajo nanj odgovoriti ljudje. Spomnila je na opozicijski predlog o ustanovitvi demografskega sklada, ki bi po njenih besedah zagotavljal dodatna sredstva za pokojninsko blagajno in to, da ključno premoženje ostane v lasti države.
»Od vladnega demografskega sklada ne sedanji ne bodoči upokojenci ne bodo imeli nič,« je opozorila predsednica SAB Alenka Bratušek. »Sredstva sklada se bodo namreč po vladnemu predlogu lahko porabljala za veliko drugih namenov, ne le za pokojnine, poleg tega se ne bodo akumulirala, obenem pa se bo vse državno premoženje v enem zamahu preneslo na sklad in se bo lahko z enim zamahom privatiziralo.«
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je prepričan, da mora biti demografski sklad del širše, celovite pokojninske reforme, ki bo zagotavljala vzdržnost pokojninskega sistema. Za posvetovalni referendum so se po njegovih besedah odločili zato, ker o predlogu ni bila opravljena nobena resna javna razprava.
Izid posvetovalnega referenduma ni zavezujoč
V DZ so pojasnili, da lahko Državni zbor glede na zakon o referendumu in ljudski iniciativi na svojo pobudo razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, pri čemer pa ni vezan na izid takšnega referenduma. Posvetovalni referendum lahko razpiše, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Dodali so, da lahko poslanci glede na vloženo pobudo za posvetovalni referendum opravijo vse postopke sprejemanja zakona do končne odločitve o njem. Pred njo pa mora DZ odločiti o pobudi za referendum.
DZ o dopolnilih k predlogu zakona v sredo
Poslanci DZ so sicer danes v drugi obravnavi predloga zakona o demografskem skladu zaključili razpravo o členih, o predlogih dopolnil pa bodo odločali jutri. Koalicija je dodatno predlagala, da bi se iz 10 odstotkov dividend in kupnin letno poleg ukrepov družinske politike financiralo tudi politike štipendiranja. Predlog zakona trenutno določa, da bo sklad vsako leto v pokojninsko blagajno vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, po 10 odstotkov pa bo namenil ukrepom družinske politike in skrbi za starejše.
Koalicija bi nekoliko spremenila tudi na seji matičnega odbora v zakonski predlog dodani 48.b člen, ki opredeljuje postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev kandidatov za člane nadzornega sveta sklada, ki jih bo imenoval DZ. V člen bi dodali, da bo mandatno-volilna komisija DZ kandidacijsko komisijo oblikovala na predlog poslanskih skupin, da bo imela kandidacijska komisija tri člane in da bo imenovana za pet let.
Več dopolnil so vložile tudi opozicijske SD, LMŠ in SAB. Med drugim so znova predlagale, da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ne SDH, da bi se sofinanciranje pokojninske blagajne začelo po 20 letih akumulacije, in da bi sklad Zpizu letno namenil 70 odstotkov prihodkov iz obresti in dividend ter štiri odstotke vrednosti naložb na zadnji dan preteklega leta. Po dopolnilu opozicije sklad ne bi smel razpolagati s strateškimi naložbami brez soglasja DZ, predlog strategije upravljanja naložb sklada pa bi pred potrditvijo na vladi moral obravnavati Ekonomsko-socialni svet (ESS).
SD, LMŠ in SAB ter Levica so predlagale tudi črtanje člena, po katerem bi v družbah, v katerih je ustanovitelj in edini družbenik država, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. Če bi določilo ostalo, bi namreč sklad, kot pojasnjujejo predlagatelji, pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je Slovenska tiskovna agencija (STA).
