Po večletnih uspešnih raziskavah in testiranjih so na Nizozemskem lani uvedli »alkoholno zapestnico«, ki prek analize znoja na gležnju meri prisotnost alkohola v telesu uporabnika, podatke pa posreduje na osrednji strežnik. Na tak način lahko nadzoruje prestopnika, ki je pod vplivom alkohola kršil zakon, s ciljem, da se ne vrne več na kriva pota. Zapestnica je v kombinaciji z zdravljenjem lahko ključ do svobode, saj lahko namesto za rešetkami z njo okoli gležnja uporabnik ostane del družbe, a pod pogojem treznosti. Zapestnica je poleg alkotesta, urinskega in krvnega testa četrta oblika nadzora prekrškarjev, kar olajša delo tako nadzornikom za pogojne kazni, obsojenim pa po drugi strani pomaga pri dokazovanju napredka na področju abstinence.
Pozitivne izkušnje
»Storilci mnoge nasilne zločine zagrešijo pod vplivom alkohola, govorimo o pretepih med ponočevanjem, na športnih prireditvah ali o družinskem nasilju. Zapestnice na učinkovit način spreminjajo obnašanje prekrškarjev,« je pred kakim letom dni njihovo uporabnost pohvalil nizozemski minister za pravosodje in varnost Ferdinand Grapperhaus. Kar tri četrtine nosilcev zapestnic je imelo z njimi pozitivne izkušnje, pozitivno so vplivale tudi na njihovo pitje alkohola, so pokazale več let trajajoče preiskave. »Zavedajo se, da imajo nenehno na sebi napravo, ki meri vnos alkohola. Zato se temu izogibajo,« je za Reuters pojasnil Tony Rubino, nadzornik za pogojne izpuste. Kar 71 odstotkov jih med njihovim nošenjem sploh ni pilo alkohola, četudi jim ta ni bil prepovedan, pozitivni učinki pa so se kazali tudi zatem, ko so jih sneli. Več kot polovica se jih alkohola namreč ni dotaknila še vsaj tri dodatne mesece. Zdi se, da je imel tovrstni nadzor pozitiven vpliv tudi na njihovo prestopništvo, saj se jih je v času nošenja zapestnice le desetina znova znašla v navzkrižju z zakonom (takih pa je bila kar polovica tistih, ki so jih nadzorovali s testi urina). Takšno razmerje se je ohranilo tudi po treh mesecih po odstranitvi zapestnice.
Pri nas še brez razprave
Zagovorniki zapestnic so prepričani, da te zagotavljajo boljšo in varnejšo družbo, v kateri zloraba alkohola povzroča nepopravljivo škodo – prometne nesreče zaradi opitih voznikov ali drugi incidenti, povezani s pitjem alkohola, denimo vandalizem, družinsko nasilje. Ogromno denarja pa Nizozemska, podobno pa tudi druge države, porabi za boj proti odvisnosti od alkohola, kakor tudi za sojenja nepridipravom. Alkohol igra namreč v nasilnih kaznivih dejanjih izjemno veliko vlogo. Pozitiven trend na tem področju so zapestnice v preteklosti pokazale že v ZDA in Veliki Britaniji. Bolj ali manj kot edino slabost zapestnic omenjajo njihovo velikost, okornost in neprijetnost ob nošenju. Kritikom »alkotesta za gleženj«, ki opozarjajo, da se s tovrstnim nadzorom prestopnikom kršijo svoboščine oziroma se jim s tem vdira v zasebnost, pa zagovorniki odgovarjajo, da lahko ti mirne volje še naprej ostanejo za rešetkami. Sodišča pa za odredbo nošenja zapestnice vseeno potrebujejo dokaze o odvisnosti od alkohola, ki je posameznika vodila v kriminalno dejanje. A vsi si takega nadzora ne morejo privoščiti. V Ameriki je treba za namestitev odšteti okoli 50 dolarjev, mesečni stroški pa nosilca stanejo še skoraj desetkrat več.
»Glede alkoholnih zapestnic do zdaj v Sloveniji še ni bilo širše razprave, je pa pred časom potekala diskusija o uvedbi alkoholnih ključavnic v vozilu,« so sporočili iz agencije za varnost prometa (AVP). Dodajajo, da se sistemi tehnično razvijajo in da je vsak ukrep, ki bi pripomogel k zajezitvi tega širokega družbenega problema, zagotovo dobrodošel. Tudi na ministrstvu za pravosodje so dejali, da uporabe alkoholnih zapestnic kot alternativnega načina izvrševanja zaporne kazni ali sankcij za prekrške niso obravnavali. Pojasnjujejo pa, da po veljavni zakonodaji obstaja vrsta določb za primere, ko oseba pod vplivom alkohola ali zaradi zlorabe tega naredi kaznivo dejanje: zdravljenje v ustreznem zavodu, obiskovanje posvetovalnic, odloženi pregon.
