Na tisoče Afganistancev, posamični moški in cele družine, zdaj beži v Iran, največkrat z željo, da se prebijejo v Evropo. Bojijo se končne zmage talibov, ki bi lahko že letos, torej po 20 letih, znova povsem zavladali v Afganistanu in povsod spet zahtevali od žensk, da ostajajo doma, preprečevali deklicam obiskovanje pouka ter kaznovali ljudi, ker so napačno oblečeni ali ker poslušajo napačno glasbo. Prestrašeni so predvsem Afganistanci, ki delajo za vojsko, policijo in vlado, ter štirje milijoni šiitskih Hazarov, ki jih imajo talibi za krivoverce.
Pred nekaj dnevi so iz sosednjega Tadžikistana sporočili, da so pripravljeni sprejeti 100.000 afganistanskih beguncev, najbrž Tadžikov, ki predstavljajo četrtino prebivalcev 40-milijonskega Afganistana. ZDA pa so zdaj dale na razpolago 100 milijonov dolarjev (85 milijonov evrov) za pomoč afganistanskim beguncem. To pomoč naj bi dobile vlade, najbrž tudi tadžikistanska, in nevladne organizacije.
Dolge vrste pred veleposlaništvi v Kabulu
Talibi medtem osvajajo podeželje, ne pa še mest. Trenutno imajo oblast že v 220 od 407 okrožij, v 110 pa potekajo boji. Spopadi so v zadnjih dveh mesecih ob umiku ameriških in drugih zahodnih vojakov postali še srditejši, pri čemer se vladni vojaki, čeprav številnejši, umikajo, pogosto tudi brez boja. Zastavlja se vprašanje, kaj bo šele po končanem umiku 31. avgusta, ko bo v Afganistanu ostalo le še 650 ameriških specialcev z nalogo, da branijo ameriško veleposlaništvo. Po trditvah ameriških analitikov bi lahko talibi že letos, torej še drugič, in sicer natančno četrt stoletja pozneje, osvojili ves Afganistan (ameriški obrambni minister Lloyd Austin pa ni tako pesimističen).
Ali bo beguncev več sto tisoč ali celo več milijonov, je odvisno od tega, kako nasilni bodo talibi ob prevzemu oblasti in pa, ali bodo druge tuje sile, kot so Kitajska, Indija, Iran, Rusija, Pakistan in Turčija, z denarjem in orožjem učinkovito oskrbovale njim naklonjene gospodarje vojne, s čimer bi se več kot 40 let trajajoče neprestano prelivanje krvi in uničevanje Afganistana še kar nadaljevalo.
Domove zapustilo četrt milijona Afganistancev
Po oceni Združenih narodov je v prvi polovici leta zaradi talibov in tudi suše domove zapustilo četrt milijona Afganistancev. Po poročanju turških medijev pa zdaj vsak dan več sto beguncev prestopi mejo z Iranom in večina jih potem nadaljuje pot proti Turčiji, ki že ima štiri milijone sirskih beguncev. Ker je Turčija zaprla mejo za begunce iz Afganistana, so postavili njihova taborišča na iranski strani. Mnogi afganistanski begunci, ki jim je vendarle uspelo naskrivaj priti v Turčijo, pa potem poskušajo – po poti stotisoče sirskih beguncev poleti 2015 – prek grških otokov Samosa in Lezbosa, ki sta tik ob turški obali, priti prek Balkana v osrednjo Evropo.
Grška mejna straža sicer begunce, tudi s streli v zrak, večinoma prisili k vrnitvi na turško obalo. V začetku junija je Grčija namreč Turčijo razglasila za varno državo za afganistanske begunce. Torej nimajo pravice prositi za azil v Grčiji, ker so prišli iz Turčije, kjer pa tudi ne morejo prositi za azil. Pred junijem, ko jih je bilo manj, pa sta dve tretjini afganistanskih beguncev, ki so prišli po tej poti, dobili azil v Grčiji. Od evropskih držav je afganistanske begunce zdaj pripravljena sprejeti le še Nemčija. Bruselj in Ankara, ki se že pogovarjata o nadaljnjem sodelovanju pri skrbi za sirske begunce, pa se z afganistanskimi begunci za zdaj še ne ukvarjata.
