Po sporni resoluciji narodne skupščine Republike Srbske, da bo začela pripravo za oblikovanje lastnih zakonov na področju obrambe, pravosodja in davčnih pristojnosti, se prah zaradi secesijskih teženj člana predsedstva BiH Milorada Dodika ni polegel. Na Zahodu izražajo zaskrbljenost, tožilstvo BiH pa je sprožilo preiskavo zaradi »napada na ustavno ureditev« države proti celotnemu najvišjemu političnemu vodstvu Republike Srbske, tudi Dodiku, skupno pa proti trinajstim osebam.
Za dodatno vznemirjenje v BiH je poskrbela objavljena zabeležka vodje delegacije EU v BiH Johanna Sattlerja po novembrskih pogovorih Dodika in evropskega komisarja za širitev Oliverja Varhelyija, sicer političnega sopotnika madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki v teh dneh prav tako skrbi za zaskrbljenost v Bosni in Hercegovini. Kot je razvidno iz zabeležke pogovorov, se je Varhelyi z Dodikom dobra dva tedna pred sporno sejo dogovoril, da bo narodna skupščina dejansko glasovala o resoluciji za začetek postopka prenosa pooblastil z BiH na Republiko Srbsko, a je evropski diplomat vztrajal tudi pri šestmesečnem odlogu končne odločitve, kar naj bi omogočilo nadaljnja pogajanja.
Žolčni odzivi strank
Povrh tega je Sattler v zabeležki pogovora zapisal, da je Varhelyi Dodiku dejal, da za sedanjo politično krizo v BiH ni odgovoren novi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, temveč med drugimi tudi njegov predhodnik Valentin Inzko, ki je v zadnjih dneh svojega mandata sprejel zakon o prepovedi zanikanja genocida v BiH. Vsebina tega zakona za Varhelyija ni bila sporna, zanj je bilo sporno predvsem to, da je bila objavljena v zadnjih dneh Inzkovega mandata. Christian Schmidt, ki se sooča s pomanjkanjem legitimnosti v očeh Republike Srbske, je sicer pred časom že omenil, da bi bil pripravljen umakniti Inzkov zakon, če bi podobnega sprejeli na nacionalni ravni, kar pa je glede na blokado političnih institucij BiH s strani Republike Srbske malo verjetno.
Izjave Varhelyija, na katerega so sicer v minulih mesecih leteli očitki o favoriziranju odpiranja novih pogajalskih poglavij s Srbijo kljub nezadostnemu izpolnjevanju pogojev človekovih pravic in vladavine prava, so v BiH sprožile pravi plaz kritik predvsem iz bošnjaške strani, četudi je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen Varhelyija vzela v bran. V stranki SDA so objavljene zabeležke označili za državni udar iz Bruslja, poslanec Semsudin Mehmedović pa je druge stranke pozival, naj prekinejo odnose z EU, oblasti pa naj Varhelyija in Sattlerja razglasijo za nezaželene osebe v BiH. Odgovore EU na vprašanje, ali pogovori Varhelyija z Dodikom predstavljajo del prikrite podpore dela mednarodne skupnosti secesijskim težnjam Dodika, so terjali tudi v socialdemokratski stranki (SDP).
Povsem nasprotno jih je komentirala predsednica Republike Srbske Željka Cvijanović, rekoč da Republika Srbska sama odloča, kdaj bodo seje skupščine, odzive v BiH pa je označila za »politične manipulacije iz Sarajeva«, katerih namen je po njenih besedah tudi preprečiti Orbanov obisk pri predsedujoči trojici, ki je napovedan za konec januarja.
Urad posebnega predstavnika EU v Bosni in Hercegovini se je v sredo odzval z izjavo, da predčasna seznanitev Varhelyija z namerami Dodika ne pomeni, da se je s tem strinjal. Dodiku je dejal, da bi uresničitev namer postavila evropsko pot BiH na čakanje ter škodila gospodarstvu in državljanom, ob tem pa dodal, naj ne dela enostranskih nepovratnih potez, ki bi rušile državne institucije, pravijo v uradu. Po odločitvi narodne skupščine pa je Varhelyi dejal, da bi proti Dodiku lahko uvedli tudi sankcije.
Orban napovedal veto
Vendarle zabeležke spet kažejo, da je EU izgubila kompas, kaj storiti z BiH, kjer so zastali tudi pogovori o spremembah volilne zakonodaje. Objava pogovora Varhelyija z Dodikom je sovpadla z Orbanovo napovedjo, da bo Madžarska malim in srednjim podjetjem v Republiki Srbski namenila sto milijonov evrov pomoči.
To potezo v BiH razumejo predvsem kot krepitev madžarskega vpliva v Republiki Srbski, ki jo je Viktor Orban pripravljen z vetom ubraniti tudi pred morebitnimi evropskimi sankcijami zaradi secesijskih teženj.
Ob napovedi milijonske donacije Dodikovi entiteti je namreč Orban povsem jasno nasprotoval pozivu za evropske sankcije, ki jih je po odločitvi narodne skupščine Republike Srbske kot možnost omenila nova nemška zunanja ministrica Annalene Baerbock, že prej pa jih ni izključeval niti njen predhodnik Heiko Maas.
