Od slovenskih rek je bila v raziskavo vključena Ljubljanica, za katero so raziskovalci zabeležili povprečno kumulativno koncentracijo zdravilnih učinkovin 50,7 nanograma na liter vode. To Slovenijo uvršča v kategorijo držav, kot sta Islandija in Nova Zelandija, so sporočili z veterinarske fakultete.

Okoljska študija je potekala pod vodstvom britanske univerze v Yorku in je na globalni ravni proučila onesnaženost rek z 61 zdravilnimi učinkovinami v projektu Global Monitoring of Pharmaceuticals Project. V študijo z enotnim pristopom vzorčenja, analizne metodologije in statistične obdelave je bilo vključenih 258 rek z vseh celin, tudi z Antarktike. V tem pogledu je to prva študija te vrste na svetu.

V 104 državah, od katerih je bilo 36 držav sploh prvič vključenih v monitoring zdravilnih učinkovin, je bilo vzorčenje izvedeno na 1052 lokacijah, ki okoljsko pokrivajo 471 milijonov ljudi oziroma 137 geografskih regij. V Sloveniji je bila v raziskavo vključena reka Ljubljanica, devet vzorčevalnih mest pa je bilo na relaciji od Podpeči do Zaloga.

Najbolj onesnažene so vode v revnejših državah

Onesnaženje vode z zdravilnimi učinkovinami je bilo prisotno na vseh celinah. V geografskem pogledu je bila največja onesnaženost ugotovljena prav v doslej najmanj raziskanih državah Podsaharske Afrike, Južne Amerike in Južne Azije.

V študiji so bile ugotovljene izrazite povezave med socioekonomskim statusom držav in onesnaženostjo njihovih rek z zdravilnimi učinkovinami. »Najbolj onesnažene so bile reke držav z nižjim do srednjim nacionalnim dohodkom na prebivalca, prav tako je bila dokazana neposredna povezava s starostjo populacije ter stopnjama nezaposlenosti in revščine, najvišje onesnaženje pa so povzročili odlaganje smeti ob rečnih bregovih, neustrezna infrastruktura za odpadne vode, farmacevtska proizvodnja ter odlaganje vsebine ostankov greznic v reke,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Rezultati so pokazali, da je voda s četrtine vzorčevalnih mest vsebovala najmanj eno zdravilno učinkovino v koncentraciji, potencialno nevarni za vodne organizme oz. problematični glede povzročanja odpornosti na antimikrobna zdravila.

Raziskava je v konzorcij povezala 86 raziskovalnih inštitucij in 127 raziskovalcev s celega sveta, ki upajo, da bodo rezultati te in podobnih raziskav aktivno prispevali k razvoju strategij za zmanjšanje onesnaženosti okolja. Izsledki raziskave so bili objavljeni tudi v ugledni ameriški strokovni reviji PNAS, so še sporočili z Veterinarske fakultete.