Kolumbija je največja proizvajalka kokaina na svetu, lani pa je podrla lasten rekord, saj tolikšne pridelave koke UNODC od leta 2001, ko je začel sistematično zbirati podatke o tem, še ni zabeležil, poroča britanski BBC. Potem ko so se pred tem nekaj let krčila, so se območja, namenjena gojenju koke v tej državi, med letom 2020 in 2021 razširila s 143.000 na 204.000 hektarjev, kar je 43-odstotno povečanje.
Pridelava koke posebej cveti na območjih na severovzhodu Kolumbije ob meji z Venezuelo in na jugozahodu ob meji z Ekvadorjem ter tudi na območjih z lahkim dostopom do morja, ugotavljajo ZN in dodajajo, da tam z roko v roki delujejo oborožene tolpe, preprodajalci drog in proizvajalci. UNODC še svari, da gojenje koke ogroža biotsko raznovrstnost Kolumbije in vodi v krčenje gozdov. Približno polovica plantaž koke se namreč nahaja na zaščitenih območjih, kot so gozdni rezervati.
Neuspeh vojne proti mamilom
Novoizvoljeni levo usmerjeni kolumbijski predsednik Gustavo Petro je vojno proti mamilom označil kot neuspeh. Namesto tega napoveduje bolj holističen pristop ter želi bolje urediti ta sektor in razširiti programe za nadomeščanje nezakonitega pridelka z zakonitim. Kolumbija skuša sicer že leta kmete prepričati, da opustijo gojenje koke, a obljube o spodbudah in subvencijah se doslej niso materializirale, piše BBC.
Do leta 2015 so skušale oblasti gojenje koke med drugim omejiti s škropljenjem z letali, a je nato sodišče odločilo, da herbicid, ki so ga uporabljali, lahko povzroča raka in onesnažuje zemljo, zato so morali s tem prenehati.
