Podjetje, ki stoji na poplavno ogroženem območju industrijske cone Loke na Ljubnem, je bilo med najbolj prizadetimi v Sloveniji. V začetku so imeli pri najnujnejši sanaciji proizvodnje, ki jo je narasla Savinja skoraj popolnoma uničila, pomoč gasilcev, prijateljskih podjetij in partnerjev iz vse Evrope, s katerimi sodelujejo, zadnjih nekaj mesecev pa so bolj ali manj ostali sami, pove Bogomir Strašek, ki se je v začetku leta upokojil na mestu generalnega direktorja. »Ostalo je še ogromno dela, ki ga je bilo treba opraviti. Vedno je treba imeti pred očmi, da je KLS zelo velika tovarna. Vsega skupaj imamo 40.000 kvadratnih metrov poslovnih površin, naravna nesreča pa nam je poškodovala in uničila zelo veliko strojev, linij in robotov, ki jih je v proizvodnih halah približno 850. Kar smo razvijali zadnjih 25 let, se seveda zaradi razdejanja, ki ga je povzročila poplava, ne da popraviti v nekaj mesecih. Veliko dela smo opravili do konca decembra, tako da podjetje zdaj posluje dokaj normalno.«
Delajo vse, da vrnejo naročila
Proizvodni procesi, ki jih potrebujejo za sedanji obseg naročil, potekajo normalno, tako da lahko podjetje dela kakovostno in zanesljivo ter pravočasno dobavlja naročene izdelke odjemalcem po vsem svetu, od Toyote in Volkswagna do BMW in Forda. Kupci so glede na razdejanje, ki ga je za seboj pustila poplava, morali poskrbeti za nadomestne dobave pri drugih dobaviteljih, saj jim v KLS niso mogli dati garancije, da bodo lahko kmalu izpolnili naročila. »Nihče ni mogel z gotovostjo reči, da nam bo uspelo poškodovano opremo in robote toliko popravili, da bomo začeli normalno dobavljati. Marsikateri stroj je bil popolnoma uničen, nekatere nam je uspelo popraviti, a je vprašanje, koliko časa bodo zdržali. Dobavni roki za nove so tudi leto in pol, mi pa med tem moramo delati. Zato so kupci poiskali nadomestne dobavitelje, s katerimi so sklenili pogodbe za daljši čas, mogoče za eno leto. Računamo, da bomo večji del poslov dobili nazaj, seveda pa tega ne moremo z gotovostjo trditi. Verjemite pa, da bomo vse sile vložili v to, da se ta naročila vrnejo k nam,« nadaljuje Strašek.
Podjetje je pred poplavo dobivalo veliko naročil in bilo vključeno v razvojne projekte svojih odjemalcev. »Zdaj, ko nas sprašujejo, kako bomo naprej, lahko povemo, da smo podjetje že uredili, da proizvodni procesi tečejo in da jim že lahko dobavljamo tudi večje količine kakovostnih izdelkov,« navede Bogomir Strašek. »Ko pa se postavi vprašanje, kako je s poplavno varnostjo, jim ne moremo dati nobene garancije. Ministrstvo za naravne vire in prostor in direkcijo za vode smo zaprosili za načrt, ki bi ga lahko predložili zavarovalnicam. Zavarovalnice nas namreč nočejo zavarovati proti poplavi, dokler ne bodo dobile zagotovila, kaj bo država naredila, da se poplava ne bo ponovila. To je problem, ki ga imajo vsa večja podjetja. Za zdaj v zvezi s tem nismo prejeli zagotovila države. Imamo obljube in izvajajo se intervencijskih ukrepi, vendar ni nobenega načrta, kaj in kdaj se bo naredilo, da poplava, če bi prišla še enkrat, ne bo ogrozila naselja in industrijske cone Loke.«
Vprašljiva nadomestna lokacija
V podjetju potrebujejo nadomestno lokacijo, kamor bi preselili del proizvodnje, vendar se to v bližnji prihodnosti ne bo zgodilo. Če bi želeli lokacijo blizu sedanje, bi moral biti spremenjen občinski prostorski načrt, postopki pa so dolgotrajni. Obenem se v občini Ljubno zdaj še ukvarjajo s problemi v poplavi uničenih hiš in cestne infrastrukture. Glede na razvojne projekte partnerjev KLS, ki ne čakajo, bi bilo to predolgo, zato zlato gazelo zelo skrbi, da bo v prihodnje izgubila priložnosti za nove posle. Na sedanji lokaciji so bili tik pred poplavo že v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za približno 10.000 kvadratih metrov veliko novo proizvodno halo, a se je potem vse ustavilo. Na vprašanje, ali bi morebiti prestavili celo tovarno na drugo, poplavno varno lokacijo, Strašek odgovarja, da je izvedba protipoplavnih ukrepov malenkost v primerjavi z več kot stomilijonskim stroškom, ki ga predstavlja takšna preselitev. To je tudi časovno dolg postopek, prav tako ne bi želeli pustiti na cedilu ljudi iz lokalnega okolja, ki delajo v podjetju.
Z državno finančno pomočjo so v podjetju zadovoljni, saj se je država z avansom povračila škode v višini deset odstotkov in sofinanciranjem pomoči gasilcev že v lanskem letu odzvala bistveno hitreje kot po poplavi leta 1990. KLS je namreč ocenil za 106 milijonov evrov škode. V to oceno škode so vračunali tudi izpad dohodka za letošnje in lansko leto. Zaradi varčnega poteka sanacije, velike količine prostovoljne pomoči in glede na omejeno uveljavljanje izpada dohodka na tri mesece je zdaj ocenjena škoda nižja. Dejanska poslovna škoda bo večja in se bo vlekla še v prihodnje leto. Podjetje od države pričakuje še 13,5 milijona evrov pomoči. Strašek poudarja, da povračilo škode, ki so jo dobili od zavarovalnice in države, po zakonodaji šteje za prihodke, zato morajo na vso prejeto pomoč plačati 22-odstotni davek. KLS bo zaradi teh »prihodkov« imel ne glede na vso poplavno škodo dober poslovni rezultat, čeprav pri zavarovalnini in državni pomoči ne gre za ustvarjanje nove vrednosti. S plačilom davkov in prispevkov, ki znašajo 8,5 milijona evrov na leto, bo podjetje znesek državne pomoči vrnilo že v treh letih.
