»Dejstvo je, da bo vremenskih neprilik vse več, vprašanje je le, kdaj in kje se bo poplava ponovila. Dejstvo pa je tudi, da bi bile lahko posledice zadnje ujme brez pomoči države še veliko večje. Zato, da se ne bi ob vsaki novi situaciji pogajali znova, vladi predlagamo, da to področje sistemsko uredi,« je na posvetu na Ljubnem ob Savinji, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, poudaril predsednik zbornice Tibor Šimonka. Da so poplave naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, je poudaril Marjan Pipenbaher, predsednik sveta za obnovo. A hkrati spomnil, da so bile lanske poplave tudi posledica neurejenih vodotokov zadnjih dvajset let, ko vodarji niso opravili svojega dela. »A zadnje poplave so priložnost, da se resno lotimo dolgoročne ureditve poplavne varnosti, pri čemer je nujna tudi reorganizacija državnih služb, da bodo bolj učinkovite in hitrejše pri odzivih na izredne situacije,« je dejal. In dodal, da je ključno, da se vodi nameni ustrezen prostor. »Razumem ljudi, ki so si s težavo zgradili hiše, lani pa naenkrat ostali brez vsega. A dejstvo je, da nekateri objekti sploh ne bi smeli stati tam, kjer so stali,« je še opozoril Pipenbaher. Rok Fazarinc, vodja sveta za vode, pa je dejal, da so tudi suhi zadrževalniki nujni, saj bodo razbremenili precejšnje območje sedanjih poplavnih površin.

Stoodstotne varnosti ni in je ne bo

Da so intervencijska dela končana, začela pa so se sanacijska, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Keglevič Zagorc. Predvidenih je kar 500 sanacijskih ukrepov, zanje pa namenjenih 1,32 milijarde evrov. Trenutno zanje pridobivajo vso potrebno dokumentacijo in soglasja. Občutno se povečuje tudi obseg vlaganj v vodotoke. Če je lani država zanje namenila 50 milijonov evrov, jih bo v naslednjih petih letih kar 300. »Gre za novo dimenzijo investiranja, pri čemer bo potrebna tudi reorganizacija direktorata za vode na način, da bodo investicije in ukrepi izvedeni učinkovito in kvalitetno. Kar bomo dosegli s spremembo zakonodaje, poplavne uredbe in pravilnikov,« je dejala. Uredba o vodah, ki upošteva podnebne spremembe, naj bi bila po njenih besedah nared za medresorsko usklajevanje morda že prihodnji teden. »A dejstvo je, da tudi nova poplavna uredba ne bo zagotavljala stoodstotne poplavne varnosti, ker te ni. Bo pa zmanjšala tveganje za tolikšno škodo, kot so jo povzročile lanske poplave,« je še dejala državna sekretarka.

Posledice se še čutijo

O problematiki bodočega umeščanja objektov v prostor je spregovoril Sergej Hiti iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda in povedal, da bo treba upoštevati nova hidrološka dejstva in umeščati v prostor objekte, ki bodo po hidroloških projekcijah in glede na podnebne spremembe sposobni zadržati bistveno več vode. »Pri tem pa zasledovati javni interes in ne interesa posameznikov,« je dejal. Nekateri gospodarstveniki, med njimi Samo Mirnik iz KLS Ljubno, so spomnili, da se je sicer država res hitro odzvala, prejeli so tudi denarno pomoč. »Kljub temu da že poslujemo normalno, pa bomo posledice odpravljali vsaj še leto ali dve,« je dejal. Hkrati še iščejo lokacijo za novo halo, katere gradnjo so načrtovali za letos, a je poplava vse spremenila. Župan Ljubnega Franjo Naraločnik pa je dejal, da so mnogi ljudje brez denarja, hkrati pa ne vedo, kaj in kako naprej, saj še čakajo na sklepe o cenitvi nepremičnin. A je minister za naravne vire in prostor Jože Novak glede cenitev zagotovil, da bodo ti postopki zagotovo izvedeni in bodo ljudje v prihodnjih dveh letih zagotovo že »na svojem«.