Odgovor:

Delitev nepremičnine v solastnini je v stvarnem pravu mogoče opraviti na več načinov. Tako je možno solastnino razdeliti in obenem vzpostaviti etažno lastnino, prav tako pa je mogoče zahtevati tudi enostavno delitev skupne stvari. Uveljavljeno je splošno načelo, v skladu s katerim ima vsak solastnik načeloma pravico, da ob vsakem času zahteva delitev stvari (izjema je uveljavljena za nekatere nepremičnine, denimo za zaščitene kmetije, ki se ne smejo deliti). Časovno gledano pa zakon postavlja edino omejitev, da se solastnine ne more razdeliti ob »neprimernem času«, pri čemer je vprašanje, kdaj je neprimeren čas, seveda dejanske narave.

Tisti solastniki, pri katerih obstaja soglasje o delitvi in ki imajo srečo, da v njihovi okolici ni kakšnega »težavnika«, običajno sporazumno določijo način delitve nepremičnine. Možno je, da se sporazumejo, da bodo nepremičnino razdelili v naravi tako, da bo vsak solastnik pridobil lastninsko pravico na delu skupne stvari, ki bo postala samostojna stvar (denimo razdelitev stanovanjske hiše ali zemljišča na več manjših delov).

Lahko se dogovorijo tudi, da bo eden od dosedanjih solastnikov postal lastnik celotne nepremičnine, a bo v zameno za to drugim izplačal vrednost njihovih deležev. Prav tako se lahko solastniki dogovorijo, da bodo nepremičnino prodali in si razdelili dobiček.

No, »môre« številnih solastnikov se začnejo, ko ugotovijo, da se o delitvi solastnine enostavno ne bodo mogli sporazumeti – pogosto iz razloga, ker jim eden izmed solastnikov meče polena pod noge pri vsaki iniciativi v zvezi z delitvijo. Tak primer je očitno tudi vaš.

V takih situacijah imate možnost sprožiti postopek sodne delitve nepremičnine. Temeljno pravilo take delitve je, da solastniki dobijo v naravi tisti del nepremičnine, za katerega izkažejo upravičen interes. Če pa fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnine, pa lahko sodišče odloči, da se nepremičnina proda, kupnina pa razdeli med solastnike (tako imenovana civilna delitev). Možno je tudi, da sodišče na predlog enega od solastnikov odloči, da namesto prodaje nepremičnine ta v celoti pripade njemu, pod pogojem, da izplača druge solastnike. Izplačilo mora potekati tako, da jim izplača sorazmerni del prodajne cene, ki jo sicer določi sodišče.

Tiste solastnike, ki se bojijo, da jim bo kateri izmed solastnikov onemogočil delitev skupne nepremičnine zaradi argumenta, da gre za neprimeren čas delitve, lahko pomirim, saj gre le za ukrep omejene časovne veljave. Sodišče lahko namreč odloži delitev za največ tri leta in še to le v primeru, če solastnik, ki nasprotuje delitvi, izkaže močnejši interes, da se nepremičnina še nekaj časa ne bi delila, kot solastnik, ki želi, da se nepremičnina razdeli (kot argument lahko denimo navede zdravstvene ali družinske težave ipd.).