Četrtega avgusta bo minilo eno leto od katastrofalne poplave, ki je ne pomnijo niti najstarejši prebivalci in je prizadela velik del Slovenije. Najhuje je bilo na Koroškem, zlasti v Črni, in v Zgornji Savinjski dolini, kjer nekateri še vedno čakajo, da država izpolni obljube in poskrbi, da bodo na neki drugi lokaciji spet imeli svoj dom.

Prebivalci Strug v občini Luče, katerih življenja so pred skoraj letom dni junaško reševali prostovoljci, njihove hiše pa še danes kažejo žalostno podobo in nemo pričajo o tem, da z vodo ni šale, so še danes razseljeni. In še vedno čakajo, da jim država ponudi denar, s katerim si bodo lahko zgradili nov dom ali si kupili že obstoječo nepremičnino.

Če je bil odziv vlade v prvih dneh po ujmi bibličnih razsežnosti dober in tak, da je ljudem vliv upanje, da v nesreči zagotovo ne bodo ostali sami, pa so po skoraj letu dni nekateri vsaj rahlo razočarani. Še zlasti nekateri prebivalci Strug, kjer je na seznamu za odstranitev 20 hiš. Med njimi tudi hiša Paula Orešnika, ki je za svojo nepremičnino že prejel cenitev. A ocena cenilca zanj ni sprejemljiva, zato se bo nanjo pritožil. »Tržna vrednost hiše je bila ocenjena korektno, a pristojni so nam na račun amortizacije od ocenjene tržne vrednosti odbili dobrih 40 odstotkov. K tako dobljeni ceni pa dodali za okoli 10 odstotkov dodatkov za selitev iz Strug in komunalne prispevke, kar pomeni, da je konkretno moja hiša ocenjena na približno dve tretjini tržne vrednosti. Za ta denar pa si sam ne morem zgraditi nove približno enako velike na drugi lokaciji, kjer sem parcelo že kupil,« pove Orešnik. Doda, da četudi pristojni menijo, da je cena poštena, je Dars za odstranjevanje hiše zaradi gradnje avtoceste plačal bistveno več.

Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih (SVOPP) je konec maja občinam Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Luče, Mozirje, Šoštanj, Ljubno in Nazarje poslala osnutke sklepov, ki se nanašajo na objekte, ki jih je zaradi ogroženosti treba odstraniti. Kot pojasnjujejo, so bili ti pripravljeni na podlagi strokovnih mnenj, ki jih je oblikovala državna tehnična pisarna, temeljijo na strokovnih podlagah strokovnjakov geološke, hidrološke in gradbene stroke, potrdil pa jih je tudi svet vlade za obnovo. Sklepi se nanašajo na nekatere objekte z območja navedenih občin, za druge objekte, ki so bili evidentirani kot ogroženi, se strokovna mnenja še pripravljajo.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika

Izpit za varno uporabo telefona?

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, ali bi bilo za varno uporabo telefona smiselno uvesti izpit, o predsodkih, da je slovensko morje puščava, smo se pogovarjali z morskim biologom dr. Borutom Mavričem, predstavljamo novega kanadskega vlagatelja v hokejski klub Olimpija, ki v novo sezono vstopa močno okrepljen, kako je Posočje v novo turistično sezono vstopilo z več omejitvami, zakaj se za slovenske čebelarje končuje še ena slabša sezona, predstavljamo dosežke projekta VrH Julijcev, s katerim so v Triglavskem narodnem parku reševali konkretne probleme, iščemo odgovore, ali bi bilo mogoče Betlehemsko zvezdo pojasniti z naravnimi astronomskimi pojavi ali pa je njen pomen bolj simboličen, se pogovarjali s fanti iz skupina Vzrock, ki obožujejo harmoniko in rock, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.