»Rada bi si ogledala kaj več, a želje so vselej večje od pričakovanj,« nam je ob snidenju v Parizu dejala Greta Vatovec. Malo je Primorcev, ki je ne poznajo vsaj na videz. Nekateri med njimi so imeli privilegij občutiti njeno toplino in predanost v šolskih telovadnicah. In prav na njih je učiteljica športne vzgoje na Osnovni šoli Vojke Šmuc najbolj ponosna.
V olimpijski Pariz je Izolanka, ki živi v Kopru, priletela za nekaj dni. Od olimpijskih prizorišč si je v živo ogledala nastop kanuistke Eve Terčelj. »Najbolj me je navdušila strast gledalcev na prizorišču. Tribune so bile povsem polne. V ozadju je bilo moč videti tudi veslaško prizorišče,« je opisovala novo olimpijsko izkušnjo. »Eva je bila odlična, napaka pa jo je bržčas stala kolajne. Kljub temu smo bili zadovoljni, saj verjamemo, da je dala vse od sebe.«
Po spletu okoliščin ostala brez rokometne vstopnice
V ponedeljek si je želela v živo navijati za slovenske rokometaše. Borut Mačkovšek je bil eden srečnežev, ki ga je v Izoli učila Greta Vatovec. »Borut je mislil, da mu kot udeležencu iger v Parizu za vsak nastop pripadata po dve olimpijski vstopnici. Izkazalo se je, da vsakemu akreditiranemu športniku pripadata le dve. Kasneje sem želela kupiti vstopnico, a je bila tekma že razprodana,« je pojasnila Primorka, ki je bila vseeno navdušena nad zmago slovenskih rokometašev proti Hrvaški in ponosna še na enega športnika, ki je obiskoval izolsko osnovno šolo.
Najuspešnejši olimpijec iz OŠ Vojke Šmuc je jadralec Vasilij Žbogar, ki je med leti 2004 in 2016 osvojil tri olimpijske kolajne. Da so Primorci uspešni in predani vodnim športom, je s četrtim mestom na igrah v Atenah dokazala jadralka Vesna Dekleva. Učenec na izolski osnovni šoli je bil Mitja Gasparini, ki je končal igralsko kariero brez olimpijskega debija, a ima ogromno zaslug, da se je slovenska odbojka v Parizu vpisala na olimpijski zemljevid. Med naštevanjem številnih vrhunskih športnikov, ki so obiskovali OŠ Vojke Šmuc, je učiteljica športa izpostavila še dirkača relija Andreja Jereba, nogometaša Darka Milaniča in Tončija Žlogarja, rokometašici Ano Petrinja in Anjo Argenti ter številne druge uspešne športnike, ki so osvajali kolajne na mladinskih evropskih in svetovnih prvenstvih.
Ob dnevu slovenskega športa širijo olimpijska načela
Greta Vatovec ima razlog, da hodi po Parizu nasmejana, polna spominov in novih doživetij. Zelo je aktivna tudi izven šolskih klopi. Ob 70-letnici osnovne šole je leta 2017 pripravila razstavo Pustili so sledi, ki je bila posvečena vsem športnikom, ki so prejeli kolajne na največjih tekmovanjih, od članskih do mladinskih kategorij. Poudarila je, da je v zadnjih letih še posebej aktivna na dan slovenskega športa 23. septembra, ko na šoli širijo olimpijska načela. Olimpijske igre si je v živo ogledala tudi pred dvanajstimi leti, ko jih je nazadnje v Londonu gostila Evropa.
Slovenska podpornica v Parizu je kot sodnica preživela številne ure na teniških igriščih. Sodila je na številnih slovenskih moških in ženskih ekipnih tekmah, challengerjih, turnirjih WTA... Zato ne čudi, da v Parizu pogreša slovenske teniške igralce. Ponedeljkovega teniškega spektakla na Rolandu Garrosu med Novakom Đokovićem in Rafaelom Nadalom ni tako pogrešala kot dvoboja slovenskih rokometašev proti Hrvaški. »Tenisa se ne naveličam nikoli, a vseeno mislim, da sem svoj vrhunec v živo doživela pred leti na sklepnem teniškem mastersu v Londonu. Ogledala sem si dvoboj v skupini med Rogerjem Federerjem in Novakom Đokovićem. Zmagal je Švicar, turnir pa je osvojil Srb. Tedaj smo imeli res neverjetno srečo, saj smo kupili karte preden je bil znan žreb,« je z nasmeškom pripovedovala Greta Vatovec, ki je sicer že izpolnila pogoje za upokojitev, a je podaljšala delovno dobo zaradi funkcije na sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), ki se ji izteče junija čez dve leti.
