Delniški trgi so v preteklem tednu zabeležili znatno rast tečajev in si v veliki meri opomogli od izgub z začetka meseca, ko je indeks S&P 500 utrpel najhujši tedenski padec po marcu 2023. K rasti cen delnic je prispevalo predvsem ponovno zaupanje v tehnološke delnice po zaslugi optimističnih napovedih izvršnega direktorja Nvidie, Jensena Huanga, glede povpraševanja po njihovih Blackwell čipih na tehnološki konferenci banke Goldman Sachs. Pozitivne izjave so koristile predvsem delnicam podjetij, povezanimi z umetno inteligenco, zaradi česar je indeks tehnoloških delnic Nasdaq v preteklem tednu pridobil skoraj 6 % vrednosti, medtem ko je vrednost osrednjega indeksa ameriških delnic S&P 500 porasla za dobre 4 % in skoraj dosegla julijsko rekordno vrednost. Evropski delniški indeks STOXX Europe 600 je teden zaključil 1,9 % višje, rast vrednosti evropskih delnic pa je spodbudilo tudi znižanje obrestne mere Evropske centralne banke (ECB).
Novo rekordno vrednost pa je pri 2.583 dolarjev na unčo dosegla cena zlata. Vlagatelji namreč nestrpno pričakujejo, da bo ameriška centralna banka (Fed) v tem tednu prvič po več kot štirih letih znižala referenčno obrestno mero. Rast povpraševanja po zlatu je posledica sproščanja denarne politike centralnih bank ter zatekanja vlagateljev k varnim naložbam zaradi globalnih geopolitičnih konfliktov. Po drugi strani pa vse bolj upada povpraševanje po energiji in cena nafte brent je v preteklem tednu prvič po letu 2023 padla pod 70 dolarjev za sod. Večji upad cene pa je preprečil orkan Francine, ki je povzročil zaustavitev velikega dela proizvodnje v ZDA in posledično je cena nafte teden zaključila z 0,8 % rastjo. Cena surove nafte je v tem četrtletju upadla za skoraj petino, predvsem zaradi skrbi, da upočasnjena rast največjih dveh gospodarstev, ZDA in Kitajske, zmanjšuje povpraševanje po energiji ob presežni ponudbi nafte.
ECB je drugič letos znižala referenčno obrestno mero, tokrat za četrt odstotne točke na 3,5 %, kar je bilo v skladu s pričakovanji tržnih udeležencev. Znižanje je sledilo znakom počasne gospodarske rasti in umirjanju inflacije v evroobmočju. Inflacija se bliža ciljnim 2 %, medtem ko se po kratkem okrevanju v začetku leta gospodarska rast v Evropi znova upočasnjuje, saj proizvodni sektor še vedno trpi zaradi visokih stroškov energije in šibkega povpraševanja zunaj evroobmočja. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da bi ECB lahko razmislila o dodatnem znižanju obrestnih mer na naslednjem srečanju oktobra, če bi prišlo do večjega gospodarskega nazadovanja, vendar se nagiba k znižanju šele decembra.
V vse globljo krizo pa zaradi težkega gospodarskega okolja tonejo nemški avtomobilski proizvajalci. Po Volkswagnu se je tokrat v težavah znašel še BMW, ki je razkril, da bo zaradi napak v zavornih sistemih, ki jih dobavlja Continental AG, moral odpoklicati 1,5 milijona vozil, kar bo podjetje stalo skoraj 1 milijardo evrov. Kupci so težave z zavorami začeli prijavljati že junija 2022, vendar je BMW šele pred mesecem dni ugotovil razsežnost težav. Poleg težav z zavorami se BMW sooča s nižjim povpraševanjem po avtomobilih na Kitajskem in po motornih kolesih na njihovih ključnih trgih, zaradi česar je moral znižati napovedi glede prihodnjih prihodkov in dobičkonosnosti. Ta odpoklic predstavlja velik udarec tudi za družbo Continental, ki se že spopada z obsežnim prestrukturiranjem, v okviru katerega je ukinila 7.000 delovnih mest. Poleg tega je podjetje predmet preiskave zaradi suma kartelnih dogovorov, aprila pa je bilo kaznovano s 100 milijoni evrov zaradi vpletenosti v škandal z emisijami dizelskih motorjev. Continental dobavlja zavorne sisteme tudi drugim proizvajalcem, vendar je zatrdil, da je težava specifična le za vozila znamke BMW. Posledično se je cena delnice BMW v preteklem tednu znižala za 6,2 %, medtem ko je delnica družbe Continental izgubila 8,5 % vrednosti.
Nasprotno pa oslabljeni porabi evropskega potrošnika kljubuje španski modni velikan Inditex. Podjetje, znano po blagovni znamki Zara, je v prvih šestih mesecih letošnjega leta doseglo 10 % rast v primerjavi z enakim obdobjem lani in ustvarilo rekordno prodajo v višini 18 milijard evrov. Dobiček je v prvi polovici leta znašal 2,8 milijarde evrov in presegel pričakovanja vlagateljev. Cena delnice podjetja se je v preteklem tednu povišala za 8,1 % in dosegla najvišjo vrednost v zgodovini.
