Sprva se zdi, da je gozd, ki se približuje obrobju vasi, resničen. Da se zares premika in steguje svoje dolge tanke veje skozi špranje pod vrati domovanja Janotovih, da pušča v zraku težek in temen vonj igličevja, ko ponoči stopa proti dekliški sobi. Da je Gozd v hiši nekakšna grozljiva fantastika v duhu Shirley Jackson, kjer stare stavbe z neukrotljivimi vrtovi odsevajo prav tako zamolčano stisko »neukročenih trmoglavk« določenega časa in družbe.
Alena Mornštajnová, Gozd v hiši
A če je zgodbo V hiši med hribi straši mogoče brati kot projekcijo pripovedovalkine notranje stiske, je naslovni gozd Alene Mornštajnove metafora neke drug...