Pogajalska skupina, ki jo je za usklajevanje pokojninske reforme oblikoval ekonomsko-socialni svet, naj bi na današnjem prvem sestanku začela pogovore tudi o prenovi sistema poklicnega zavarovanja. Vanj morajo biti vključeni delavci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oziroma dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno poklicno opravljati. Gre za delovna mesta, za katera se je v preteklosti štela zavarovalna doba s povečanjem (beneficirana delovna doba). Delavcu na takem delovnem mestu se je za vsakih 12 mesecev zavarovalne dobe priznalo od 14 do 18 mesecev oziroma se mu, po novem, k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Seznam beneficiranih delovnih mest sega v leto 1968, prevetren pa ni bil že več kot 30 let.

Največ poklilcnih upokojencev je pred upokojitvijo delajo v rudarstvu, policiji, steklarstvu, obrambi in na železnicah.

Da je ob siceršnjih sistemskih spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja treba ločeno vzeti pod drobnogled tudi pomanjkljivo urejeno poklicno zavarovanje, ocenjujejo delojemalska in delodajalska stran pa tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). »Gre za zelo kompleksno področje, kjer se je treba opreti predvsem na ugotovitve stroke varnosti in zdravja pri delu ter na tej osnovi začeti zelo zahteven socialni dialog, kjer imamo predstavniki delavcev in delodajalcev popolnoma nasprotna stališča,« pravi Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.

Delavec se lahko poklicno upokoji, ko dopolni 42 let in šest mesecev pokojninske dobe skupaj z dodano dobo ali ko dopolni 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo in je star od 52 do 60 let (odvisno od skupine delovnega mesta).

Nekateri delodajalci se izmikajo

Sindikati kot največjo težavo izpostavljajo, da pristojni državni organi kljub pozivom ne sankcionirajo delodajalcev, ki se zlasti s spremembami sistematizacije delovnih mest izmikajo plačevanju prispevkov v sklad poklicnega zavarovanja, na podlagi katerih delavci ob izpolnitvi pogojev pridobijo pravico do predčasne poklicne pokojnine.

Lučka Böhm, samostojna svetovalka na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pravi, da so številne delodajalce, ki kršijo predpise, zaznali v prevozništvu pa tudi v nekaterih drugih dejavnostih. »Na srečo je bilo mogoče nekatere tovrstne krivice uspešno razrešiti prek tožb na sodišču.«

Tudi Volf opozarja, da nekateri delodajalci v zasebnem sektorju na obvezne prispevke za poklicno zavarovanje gledajo kot na nepotreben strošek. »Še dodaten argument, ki ga poskušajo uporabiti za poskus črtanja določenih poklicev z dodano delovno dobo, je veliko pomanjkanje delovne sile in dejstvo, da nekateri delavci tudi po tistem, ko izpolnijo pogoje za poklicno pokojnino, še naprej opravljajo svoje delo. V to so pogosto prisiljeni zaradi sramotno nizkih pokojnin,« pravi Volf.

Lučka Böhm, samostojna svetovalka pri ZSSS: »Pristojni državni organi kljub pozivom sindikatov ne sankcionirajo delodajalcev, ki ne izvajajo predpisov na področju poklicnega zavarovanja. Na srečo je bilo mogoče nekatere tovrstne krivice uspešno razrešiti s pomočjo sodišča.«

Na seznamu več sto delovnih mest

Sistem poklicnega zavarovanja je doživel pomembne spremembe po letu 2001, ko je dotedanjo beneficirano dobo oziroma zavarovalne dobe s povečanjem znotraj obveznega starostnega pokojninskega zavarovanja pri ZPIZ nadomestilo naložbeno poklicno zavarovanje pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem času so se med drugim spremenili tudi pogoji za poklicno upokojevanje in prispevne stopnje. Je pa nabor delovnih mest, na katerih je poklicno zavarovanje obvezno, enak že od leta 1989, odkar velja moratorij za kakršne koli spremembe seznama.

Na zastarelem seznamu je tako več sto delovnih mest, ki so razporejena v različne skupine, od katerih nekatera niti ne obstajajo več. Na seznamu so na primer tudi delovna mesta v propadli Tovarni dušika Ruše in v proizvodnji živega srebra. V praksi torej ni vselej jasno, za katera sistematizirana delovna mesta pri delodajalcih danes sploh velja obveznost poklicnega zavarovanja.

Po drugi strani po besedah Lučka Böhm na priložnost za poklicno zavarovanje že tri desetletja čaka več poklicev, na primer v zdravstvu vozniki reševalnih vozil (v zdravstvu je zdaj na seznamu le področje radiologije), v komunalni dejavnosti kanalar ter delavec na čistilni napravi in na smetarskem vozilu, v živilski dejavnosti pek … Tudi na ministrstvu za delo so že prejeli več predlogov za vključitev v poklicno zavarovanje, a jih ne morejo dodati, saj še vedno ni vzpostavljen sistem določanja delovnih mest poklicnega zavarovanja.

Obvezno poklicno zavarovanje omogoča delavcem na najtežjih delovnih mestih predčasno poklicno upokojitev do osem let pred izpolnitvijo starosti, potrebne za starostno upokojitev.

Merila niso določena

Že leta 2012 sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je določil, da vlada po posvetovanju s socialnimi partnerji v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona izda uredbo, s katero se določijo merila ter način in financiranje ugotavljanja delovnih mest, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Do tega ni prišlo, saj socialni partnerji niso dosegli soglasja glede vsebine uredbe oziroma sestave komisije. Zdaj naj bi torej poskusili ponovno. »Vsaj za ZSSS lahko trdim, da smo pristojne državne organe in predvsem MDDSZ ves čas pozivali k ureditvi področja. Pripravili smo predloge možnih rešitev. Seveda smo zahtevali pravične in jasne kriterije in ne interesnega 'nepristranskega' odločanja,« še pravi Lučka Böhm.

50.700 zavarovancev je bilo konec avgusta vključenih v sklad poklicnega zavarovanja, kar je slabih šest odstotkov vseh zaposlenih.

Poklicni upokojenci so se v povprečju upokojili pri 54 letih

Po podatkih Kapitalske družbe, ki je upravljavec sklada poklicnega zavarovanja, največ delodajalcev, ki so dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, prihaja iz dejavnosti obrambe in policije (dobrih 45 odstotkov), v manjših deležih sledijo delodajalci iz dejavnosti medkrajevnega in drugega cestnega potniškega prometa in železniškega tovornega prometa, pridobivanja premoga in lignita, popravil in vzdrževanja prevoznih sredstev, sodstva (Uprava za zaščito in reševanje), zaščite in reševanja, mestnega in primestnega potniškega prometa, železarske in jeklarske industrije, proizvodnje električne energije v termo in jedrskih elektrarnah in drugih. V avgustu je prispevek za poklicno zavarovanje vplačalo 316 delodajalcev. V sklad je bilo konec avgusta vključenih 50.721 zavarovancev, od tega so pri dobri polovici pravice iz poklicnega zavarovanja v zadržanju ali mirovanju. Poklicnih upokojencev pa je bilo konec avgusta 372, največ jih je pred upokojitvijo delajo v rudarstvu, policiji, steklarstvu, obrambi in na železnicah. Njihova povprečna bruto poklicna pokojnina je znašala 1599 evrov. Povprečna starost, pri kateri so se trenutni uživalci poklicne pokojnine upokojili, je 54 let. 

45 % delodajalcev, ki so dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, prihaja iz dejavnosti obrambe in policije.

Na podrobnejša pojasnila ministrstva za delo v zvezi s pripravo uredbe in predlogi sprememb še čakamo.

poklicno zavarovanje beneficirani poklici revizija Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Ministrstvo za delo družino socialne zadeve in enake možnosti varnost in zdravje pri delu