Do 19. septembra letos je na slovenskih cestah umrlo 52 ljudi, med njimi trije otroci, na evropskih cestah pa življenje vsako leto izgubi okoli 20.000 ljudi. Eden glavnih razlogov tako za nesreče kot smrtne žrtve v prometu še vedno ostaja neprilagojena hitrost, najbolj na udaru pa so tako imenovane ranljive skupine – pešci, kolesarji, vozniki električnih skirojev in električnih koles, mopedov in motorjev. Ranljivi so predvsem zaradi drugih udeležencev v prometu, zlasti voznikov avtomobilov, je na mednarodni konferenci v Ljubljani, namenjeni izboljšanju varnosti ranljivih udeležencev v cestnem prometu, razložil Gregor Steklačič z direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Do avgusta so na naših cestah letos umrli štirje pešci, trije kolesarji in osem motoristov, v daljšem časovnem obdobju med letoma 2014 in 2023 pa so slovenske ceste terjale življenja 139 pešcev, 104 kolesarjev, dveh voznikov električnih skirojev, 32 voznikov električnih koles, 32 mopedistov in 185 voznikov motornih koles, kaže statistika Agencije za varnost prometa (AVP).
Med vsemi umrlimi v prometu je bila v teh desetih letih malo več kot četrtina udeležencev iz omenjenih ranljivih skupin, med huje poškodovanimi pa je njihov delež kar 62,9 odstotka. »V zadnjih dveh letih se je število ranljivih udeležencev, udeleženih v prometnih nesrečah, povečalo za petino glede na povprečje 2014–2021,« še navajajo v AVP, a po drugi strani analize kažejo, da se skupno število umrlih v zadnjih desetih letih zmanjšuje.
Med mrtvimi pešci in kolesarji polovica starejših od 65 let
Med ranljivimi so še dodatno ogroženi starejši od 65 let. »Ogroženi so zaradi pešanja svojih sposobnosti, nepoznavanja novejših prometnih pravil, pogosteje imajo kronična obolenja, uživajo različna zdravila,« razloge naštevajo v AVP. V zadnjih desetih let je bila med umrlimi ranljivimi udeleženci več kot polovica (51,8 odstotka) starih 65 let ali več, med huje poškodovanimi pa skoraj tri četrtine.
Po drugi strani pa je v porastu tudi delež starejših povzročiteljev nesreč. To niti ni nenavadno, saj se pričakovana življenjska doba podaljšuje, s tem pa tudi število starejših imetnikov dovoljenj. »Lani je bilo v Sloveniji že dvakrat več voznikov avtomobilov, starejših od 80 let, kot leta 2014,« še izpostavljajo v AVP in dodajajo, da glede na število imetnikov vozniških dovoljenj več nesreč od voznikov, starejših od 80 let, povzročijo le še najmlajši vozniki.
880 voznikov, starejših od 90 let
Med vzroki za nesreče pri voznikih avtomobilov izstopajo neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran ali smer vožnje ter neprilagojena hitrost. Podobno je pri kolesarjih, pri voznikih motorjev, električnih skirojev in električnih koles pa prevladuje predvsem neprilagojena hitrost.
Na mednarodni konferenci so izpostavili še eno zanimivo dejstvo. »Zadnji dan lanskega leta je bilo v Sloveniji 395.596 imetnikov vozniških dovoljenj, starejših od 61 let, to je skoraj tretjina vseh imetnikov – 29 odstotkov. Od tega jih je bilo kar 880 v skupini nad 90 let,« je pojasnila Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice AVP.
S podobno statistiko se srečujejo po vsej Evropi. Leta 2021 je na evropskih cestah umrlo več kot 5400 oseb, starejših od 65 let, tretjina jih je bila pešcev, 16 odstotkov pa jih je umrlo na kolesu. Po podatkih Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) starejši v skoraj polovici primerov umrejo zaradi povzročitelja v avtomobilu, v petini primerov zaradi vpletenosti tovornjaka v nesrečo, v četrtini primerov pa so v nesrečah, v katerih umrejo, edini udeleženci.
Starejši so najbolj varni v prometu na Norveškem, v Luksemburgu in Veliki Britaniji, najbolj ogroženi pa v Romuniji, Bolgariji in Srbiji.
