Brežičan Roman Stunković si je na Hrvaškem vzdevek »ropar z vrtnico« prislužil na dan žena leta 2017. S ponarejeno osebno izkaznico je vstopil v poslovno stavbo Eurotower sredi Zagreba, se peljal do 11. nadstropja in se z njo predstavil uslužbenki podjetja Moro & Kunst. Kot se za kavalirja spodobi, ji je najprej čestital za praznik in ji izročil vrtnice, potem pa ji natvezil, da bi rad prodal dve zlati palici. Ko je odprla sef, ji je na glavo prislonil pištolo in zahteval, da mu v torbo zloži zlato in denar. Potem ji je zvezal roke in noge ter ji v usta zbasal cunjo. Vse to pa je počel z eno roko v mavcu. Brežičan je odnesel za več kot 200.000 evrov blaga, za njim pa se je izgubila vsaka sled. Na zagrebškem sodišču so ga v odsotnosti že predlani obsodili na sedem let in pol zapora, a ker je moral najprej odslužiti svoje grehe v domovini, so na izročitev dolgo čakali. Pred tedni so 46-letnika vendarle prepeljali v zagrebški zapor Remetinec na prestajanje kazni.

Najprej ji je čestital za praznik in izročil vrtnice, potem pa ji natvezil, da bi rad prodal dve zlati palici. Ko je odprla sef, ji je na glavo prislonil pištolo in zahteval, da mu v torbo zloži zlato in denar.

A če se zdaj ve, kje je ropar, tega ne morejo trditi za nakradeni plen. Zlata in drugih dragocenosti namreč niso nikoli našli. V hišni preiskavi na njegovem domu v Dobovi niso našli ničesar, kar bi ga povezovalo z ropom, je pa po pisanju hrvaških medijev imel dovolj časa, da je skril nakradeno, saj ga je slovenska policija aretirala šele novembra tistega leta. Nekaj časa je bil v hišnem priporu z nagležnjico za sledenje, na prostost pa so ga izpustili, ko je vrhovno sodišče zavrnilo predlog za izročitev Hrvaški. Kasneje so si premislili, a je izročitev sledila šele po vseh končanih sodnih postopkih v domovini. In teh ni bilo malo – zaradi vlomov, tatvin, ropov, ponarejanja denarja se je znašel na sodiščih v Brežicah, Krškem in Celju.

Splazila se je na hodnik

»Če bi bil kriv, bi se branil. Tako pa ne bom nič rekel in tudi ne odgovarjal na vprašanja,« je Stunković o obtožbah povedal na enem od narokov na krškem sodišču, saj ga na Hrvaško niso mogli dobiti. Da je bil na kraju zločina, so pokazale biološke sledi na plastičnih vezicah, s katerimi je zvezal uslužbenko oropanega podjetja. Žensko je pravzaprav zvezal dvakrat – ko je v vitrini opazil zlato, jo je odvezal, da jo je lahko odklenila, potem pa jo zvezal z novimi vezicami. Njegove sledi so našli na prvih, prerezanih vezicah. DNK se je ujemala s sledmi pri 71.000 evrov težkem ropu v Termah Čatež leta 2007, zaradi katerega je bil pri nas obsojen na osem let zapora.

Na sojenju na Hrvaškem je pričala tudi uslužbenka podjetja, ki ji je »posavski kavalir« na glavo prislonil pištolo. Vidno pretresena ga je opisala kot nemarnega, s športno čepico na glavi, očali in neobrito brado, močno je smrdel po alkoholu. Bilo jo je na smrt strah, saj je imel Stunković pištolo v njeno glavo uperjeno ves čas ropa. Dodatna panika jo je zagrabila po njegovem odhodu. Na srečo mu ni uspelo zakleniti vrat pisarne, tako da ji je zvezani nekako uspelo prilesti do vrat, jih rahlo odpreti in na hodnik pomoliti glavo. Nekdo jo je opazil in ji priskočil na pomoč.