Ob današnjem dnevu boja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo, da problematika nasilja nad ženskami ostaja in da državne institucije na tem področju v zadnjih nekaj letih naredijo premalo, pa tudi, da Slovenija še ni ratificirala t.i. istanbulske konvencije. Gre za konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki je tudi prvi evropski zakonski instrument, ki vzpostavlja zakonodajni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja.
»V kriznih časih je lažje trpeti«
Vodja programa SOS telefon Dalida Horvat je za Dnevnik.si povedala, da je iskanja pomoči v zadnjem času nedvomno manj, kar pa ne pomeni, da je manj tudi samega nasilja. »Menim, da je to povezano s splošno situacijo – da je v teh okoliščinah lažje trpeti, kot pa tvegati, da boš moral v teh časih sam iskati stanovanje, itd. Rekla bi, da se nasilje v času krize lahko še stopnjuje, kajti ljudje se v teh frustracijah zatekajo k svojim načinom, ki jih znajo. Če je to nasilje, potem tega pogosteje uporabljajo … Ne moremo sicer reči, da je kriza vzrok, je pa zagotovo eden od dejavnikov,« razmišlja Horvatova.
Pojasnila je, da je bilo od leta 2008, ko je bil sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, storjenega veliko v tej smeri, takrat se je tudi povečalo število prijav, državne institucije pa so bile zelo dejavne, sploh policija. »Odkar pa se je začela ta kriza, sploh zadnji dve leti, pa se je to pričelo znova zmanjševati. Delo na tem področju ni več tako intenzivno, policija spet piše več položnic zaradi kršenja javnega reda in miru, čedalje manj pa je ukrepov prepovedi približevanja, ki ga lahko da policija na kraju intervencije,« je opozorila Horvatova.
Kot resen problem izpostavlja tudi lansko spremembo v kazenskem zakoniku, po kateri se vse grožnje preganjajo z zasebno tožbo. »To je za žrtve nasilja zelo huda stvar. Predstavljajte si, da vam nekdo grozi s smrtjo, pokličeš policijo, oni pa ti rečejo, da je treba vložiti zasebno tožbo.«
»Manj je prepovedi približevanja, več je položnic, manj je denarja v družini, pa še grožnje se preganja na zasebno tožbo. To ni dobra kombinacija,« še opozarja Horvatova.
Slovenija še ni ratificirala istanbulske konvencije
Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, Katja Zabukovec Kerin pa je za Dnevnik.si povedala, da nevladne organizacije ob današnjem dnevu poudarjajo zlasti, da se praksa dela na področju boja proti nasilju nad ženskami slabša in od države zahtevajo ratifikacijo istanbulske konvencije, ki jo je Slovenija podpisala že leta 2011. »To se nam zdi pomembno, ker se v zadnjem času na nivoju države na tem področju nič ne dogaja, posledice pa so, da se prakse slabšajo. Ženske kličejo vse večkrat, pritožujejo se nad delom tako policije kot sodišč, in zdi se nam nujno, da na to opozarjamo ob vsakoletnih akcijah,« je povedala Zabukovec Kerinova.
Dodaja tudi, da institucije kot razloge za poslabšanje delovanja navajajo predvsem zmanjševanje števila ljudi, ki se s problematiko ukvarjajo, zaradi mehkih načinov odpuščanja. »Problematika pač postaja manj pomembna, ravno zato pa jo hočemo narediti bolj vidno. V času, ko je bila bolj v ospredju in se je o njej več poročalo, smo namreč opazili, da so se tudi prakse posledično izboljšale. Trenutno je trend žal obraten,« opozarja.
Z današnjim mednarodnim dnevom se začenjajo dnevi aktivizma proti nasilju nad ženskami, ki trajajo do 10. decembra, dneva človekovih pravic. Več nevladnih organizacij v tem obdobju pripravlja različne promocijske dogodke, na stojnicah, z letaki in različnimi dogodki želijo osveščati prebivalce o problemu nasilja nad ženskami.
