Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) ob policiji, vojski, finančni upravi, nekaterih zdravstvenih ustanovah in RTV Slovenija šteje med petnajst največjih delodajalcev v javnem sektorju. Kljub temu za posebne projekte še dodatno zaposluje sodelavce za določen čas. Konec februarja je tako ob 787 redno zaposlenih na zavodu začasno službovalo še 183 delavcev. Čeprav na ZRSZ poudarjajo, da jih ne plačujejo iz proračunskih, temveč drugih (pretežno evropskih) virov, se pojavlja vprašanje, ali jih ne bi mogli izvajati redno zaposleni, dodatni denar pa bi koristneje porabili za razvojne cilje projektov oziroma brezposelne, ki so jim ukrepi namenjeni. V ožji državni upravi (ministrstva, organi v sestavi, vladne službe in upravne enote) je po zadnjih podatkih Ajpesa za lanski oktober plačo iz drugih, neproračunskih virov prejemalo zgolj 646 ljudi, čeprav je uprava štela skoraj 31.000 zaposlenih.
Zavodi se širijo
»Prepričan sem, da bi ne le zavod za zaposlovanje, temveč vsi javni zavodi svoje projekte lahko izvajali z obstoječim kadrom. Ti zavodi se kar širijo, medtem ko se je državna uprava v zadnjih letih precej zmanjšala, upravne enote za več kot deset odstotkov,« ocenjuje dober poznavalec javnega sektorja. Za javni sektor še vedno velja splošna obveznost enoodstotnega zmanjševanja števila zaposlenih na leto. Podrobnejša pojasnila zavoda, zakaj za izvajanje posebnih projektov potrebujejo dodaten kader, še čakamo, odločno pa so že zavrnili očitke o naraščanju števila zaposlenih: »Število redno zaposlenih na zavodu se ne viša, kar je razvidno tudi iz podatkov.«
A čeprav se je to število konec lanskega leta v primerjavi z decembrom 2013 res zmanjšalo za enajst javnih uslužbencev, na 780, je v prvih dveh mesecih letošnjega leta spet poskočilo – za sedem, kar pa je po pojasnilih zavoda »še vedno pod dovoljenim kadrovskim načrtom 799 oseb«. Poleg njih so letos dodatno zaposlili še štiri delavce za določen čas.
Lani je bilo takšnih zaposlitev 131. Od tega je bilo 83 pogodb sklenjenih zaradi nadomeščanja porodniških odsotnosti ali bolniških izostankov, ostalih 48 pa za delo na projektih. Od tega kar 40 za izvajanje evropskega programa Jamstvo za mlade.
Zaposlili tiste, ki jim je program namenjen
Ti svetovalci so po pojasnilih zavoda prevzeli izključno delo z mladimi brezposelnimi do 29. leta starosti. Toda naš neimenovani sogovornik je prepričan, da bi ga bili sposobni opravljati tudi redno zaposleni. »Še pametneje pa bi bilo, če bi si delo razdelili zaposleni na zavodu in v zasebnih podjetjih. Ta so učinkovitejša, medtem ko so javni zavodi manj profitno usmerjeni in če bi tekmovali med seboj, bi hitro ugotovili, kdo lahko za mlade stori več,« dodaja.
Nasprotno pa strokovnjak za javno upravo z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Aleksander Aristovnik ocenjuje, da zavod zaradi povečanega obsega dela verjetno res ne more opravljati le z obstoječimi kadri, temveč potrebuje dodatne svetovalce, ki so hkrati dodatno usposobljeni, imajo specifična znanja in vključujejo sodobnejše pristope pri svetovalni obravnavi. Podobno prakso najdemo tudi pri drugih evropskih projektih v državni upravi, prav tako pa dr. Aristovnik opozarja, da so evropska sredstva dodatna in ne nadomestna, zato iz njih ni mogoče plačevati rednih delovnih nalog. »Po poteku pogodbe na zavodu bodo ti sodelavci lahko pridobljeno znanje in izkušnje izkoristili pri iskanju nove službe oziroma celo odprtju lastnega podjetja,« dodaja.
Prav zato, ker je zavod s 40 projektnimi zaposlitvami priskrbel delo tistim, ki jim je program Jamstvo za mlade tako ali tako namenjen, takšno odločitev podpira tudi predsednica sindikata Mladi plus Zala Turšič in se zavzema za nadaljnje financiranje zaposlitev mladih svetovalcev na zavodu.
