Oba pojma v DS predstavljata teoretično vsak zase nekaj humanega in zaželenega, toda samo teoretično! V politični praksi pa sta se pokazala kot najbolj zlorabljani orodji za najbolj umazane nečloveške politike, čeprav socializem izhaja iz socius (tovariš), demokracija pa iz demos (ljudstvo) in kratein (vladati). Najhujša zloraba je še danes, da se najbolj diktatorski in morilski režimi kitijo bodisi z demokratičen bodisi socialističen v nazivih svojih držav. Naše politične stranke so toliko previdne, izkušene ali podkovane, da se sintagmi DS izogibajo. Morda pa bo Mesec ugriznil v to strupeno jabolko pred volitvami? Čeprav je težava velika. Če je demokracija, ni socializma, če je socializem, pa ni demokracije, ker se pojavi po španskem filiozofu Ortegi y Gassetu uistosmerjanje (Gleichschaltung), kar v nekaj korakih pripelje do trde diktature.

Spoštovani gospod Mesec, ki ste zdaj z novim videzom zelo lep in prikupen mladenič, ki formalno tudi dobro govorite, toda žal je vaša vsebina gnila: vse, kar poveste, je že videno in preiskušeno: déjà vu et eprouvé. Nalašč uporabljam francoske termine, ker je za levičarje, demokrate, socialiste francoska revolucija še vedno alfa in omega. Zdaj, leta 2015, ponavljati po 226 letih z ideologijo DS vse napake in zločine socialistov je nespodobno in s stališča davkoplačevalca popolnoma nedopustno. Zato rotim ZL, naj se že končno neha ukvarjati z ideologijo in se loti realnih zagat naše družbe. Trditev, da ekonomija ni trda znanost, ampak družbena znanost, ki jo mora upravljati politika, je popolnoma nesmiselna in kaže na neznanje g. Mesca, kako se upravljajo podjetja. Hkrati je to vabilo levim pohlepnim politikom: zdaj smo na oblasti, zato si postrezimo iz državne blagajne! Déjà vu? Da, in to večkrat! Še na hitro o tem, da ekonomija ni trda znanost: ko bo g. Mesec utegnil, naj si prebere kako knjigo madžarskega nobelovca Janoša Kornaia o trdih omejitvah in skripta za bruce EF na teme produktivnost, racionalnost in ekonomičnost. Kruta trdota ekonomije, ki jo v tej državi čutimo vsak dan, mu bo postala tudi teoretično, celo matematično, jasnejša!

In ne nazadnje: ko se bo ZL otresla več kot dve stoletji zastarelih ideologij in se usmerila na dejanske težave naše zelo prizadete družbe, lahko postane steber naših levih strujanj, kot so demokrati v ZDA ali SPD v Nemčiji. Predlog za nekaj projektov: poslati dvesto do tristo najboljših študentov na najboljše na svetu, a drage univerze: Harvard, Princeton, Oxford (ukrep avstrijskega socialističnega kanclerja Bruna Kreiskega); zadržati naše mlade zdravnike doma z državnimi pomočmi za start up njihovih mladih družin; predelati, sprostiti delovno zakonodajo, da se lahko reši problem brezposelnih, zlasti položaj prekarcev.

Za moderne socialiste brez ideološke slepote je torej dela več kot dovolj!

MARJAN CERAR, Ljubljana