Pregled vsega ladijskega tovora na poti v Severno Korejo ali iz nje, razširjen embargo tudi na ročno orožje ter prepoved prodaje letalskega in raketnega goriva Severni Koreji so ameriški predlogi najnovejših sankcij proti državi, ki kljub mednarodni prepovedi trmasto vztraja pri jedrskih in raketnih poskusih. Po navedbah ameriške veleposlanice pri Združenih narodih Samanthe Power gre za najostrejše sankcije, kar naj bi jih Varnostni svet sprejel v zadnjih dveh desetletjih, da se bo to zgodilo, pa naj bi omogočila kitajska podpora osnutku resolucije. Peking je bil v preteklosti nenaklonjen zaostrovanju sankcij proti režimu v Pjongjangu, katerega zaveznik je ostajal vse od korejske vojne, očitno pa ga skrbi tudi nepredvidljivi mladi severnokorejski voditelj Kim Jong Un, ki od prihoda na oblast po smrti očeta Kim Jong Ila leta 2011 nenehno sproža nove napetosti na korejskem polotoku in v širši regiji, grozi pa tudi neposredno ZDA.
Otežena tudi trgovinska menjava
Severna Koreja je preizkus še vedno domnevne vodikove bombe opravila januarja, raketnega z izgovorom pošiljanja satelita v zemeljsko orbito pa v začetku tega meseca. Usklajevanje odgovora varnostnega sveta je očitno terjalo nekajtedensko usklajevanje za zaprtimi vrati. Osnutek resolucije poleg že omenjenega zajema še dodatne sankcije k že uperjenim proti severnokorejskim bankam in premoženju, zajele pa naj bi tudi prepoved severnokorejskega izvoza redkih rudnin ter uvrstitev več posameznikov, podjetij in inštitucij na tako imenovani črni seznam, vključno z nacionalno vesoljko razvojno agencijo, ki je izvedla februarski raketni poskus. Ker je več kot devetdeset odstotkov severnokorejske blagovne menjave s tujino vezane na Kitajsko, večina novih sankcij zadeva prav njo. Trgovinski embargo ni predviden, toda Kitajska iz Severne Koreje, denimo, uvaža premog, predvidene inšpekcije na ladjah pa lahko z birokratskimi postopki ta promet upočasnijo. Sicer za preostali svet skoraj hermetično zaprto državo na leto obišče tudi okoli 30.000 Kitajcev, embargo na letalsko gorivo pa lahko za ta turistični promet, ki je bolj kot ne v prid Severni Koreji, prizemlji državno letalsko družbo Air Koryo.
Pragmatični Peking
Politični analitiki ocenjujejo, da je v usklajevanju med Washingtonom in Pekingom, ki je doseglo vrhunec ta teden s srečanjem zunanjih ministrov Johna Kerryja in Wang Yija, prevladala pragmatičnost kitajske strani. Nobenega dvoma ni, da je režim v Pjongjangu odločen razviti uporabno jedrsko orožje, jasno pa je tudi, da ZDA tega ne bodo dovolile. Odločitev, da pozabi na siceršnje zavezništvo in blokira Severno Korejo, še preden to storijo Američani, zatorej za Kitajsko naj ne bi bila težka, nekateri pa v nadaljevanju ugibajo, da je Washington dogovor dosegel tudi z zadržanjem nameščanja protiraketnega sistema THAAD (Terminal High Altitude Area Defense System) v Južni Koreji. Ta je zasnovan za uničevanje balističnih izstrelkov s pomočjo kinetične energije, uradno nikoli potrjeni pogovori o njegovi namestitvi s Seulom pa so Peking vznemirjali predvsem zaradi radarskih zmogljivosti sistema, ki bi iz Južne Koreje segel globoko na kitajsko ozemlje. Veleposlanica Powerjeva je zatrdila, da bodo tako zaostrene »sankcije, če bodo sprejete, nedvoumno in nepopustljivo sporočilo« režimu v Pjongjangu, da svet ne sprejema njegovega širjenja jedrske oborožitve ter da bo občutil posledice svojega ravnanja. Prepričanje, da bodo sankcije zalegle, pa med nekaterimi analitiki nima podpore. V primeru Kim Jong Una jih vidijo kot »tepež mazohista«.
Po uskladitvi med ZDA in Kitajsko so sprejem resolucije predvideli za ta konec tedna, Rusija pa si je vzela čas za podrobnejšo analizo, zato bo VS o njej predvidoma odločal v začetku naslednjega tedna.
