Ko sem se pred dobrimi štirimi leti po raziskavi, ki je zajela 24 ponudnikov tehničnih pregledov, pogovarjal z direktorjem podjetja, ki je zasedlo prvo mesto, a še vedno od 13 odkrilo le 9 napak, in ga vprašal, kako je mogoče, da neki profesionalec ne odkrije nobene napake, kot je bil primer v Novem mestu, je bil njegov odgovor diplomatski: »Kdor dela, tudi greši. Vozilo je sestavljeno iz velikega števila delov in lahko se zgodi, da se kaj spregleda, čeprav se to ne bi smelo zgoditi.« Takoj sem se spomnil na aktualni problem kirurga Janeza Zimmermanna, ki je za sabo vrsto let puščal neustrezno zdravljene bolnike, a so ga zdravniki kot stanovskega kolega ščitili tako dolgo, dokler niso množice nezadovoljnih bolnikov sodu izbile dno.
Država se na področju tehničnih pregledov ne zaveda resnosti problema, saj je piskerček pristavila sama, ko je začela tehnične preglede obravnavati kot administrativno oviro, izvajanje pa kot tržno dejavnost. Tako imamo v državi več kot 90 pooblaščenih izvajalcev ali dvakrat več kot ob začetku novega tisočletja, tolikšno število pa po mnenju stroke ustreza državi s približno petimi milijoni registriranih vozil. Spomnimo, v Sloveniji je registriranih le 1,4 milijona vozil. Naraščanju števila pooblaščenih izvajalcev na eni je na drugi strani sledila vpeljava novega modela, kdaj mora lastnik vozilo sploh pripeljati na pregled. Že večkrat zapisana kombinacija 0-4-2-2-1-1 je zmanjšala frekvenco pregledov, še posebno pri osebnih vozilih. Zaradi hude konkurence se izvajalci tehničnih pregledov obnašajo kot ponudniki hrane, bele tehnike in avtomobilov, ki potencialne uporabnike nagovarjajo s popusti in nagradnimi igrami. In zadnje, kar si potem, ko jim lastnika vozila končno uspe privabiti, želijo, je to, da bi njihovo delavnico zapustil nezadovoljen. Beri: s prižgano rdečo lučjo za nadaljnjo vožnjo, kar doleti vsakega petega.
Kakovostno opravljen tehnični pregled je eden izmed temeljev varnosti v cestnem prometu, česar pa bi se morali v prvi vrsti zavedati tudi vsi vozniki. Delati bi morali na vzgoji in ozaveščenosti ter njihovem odnosu do vozila. Žal gospodarske razmere dogajanju v prometu ne gredo na roke. Vse več je poceni pripeljanih rabljenih avtomobilov s prevrtenimi števci, ki so že iztrošeni in na robu primernosti za vožnjo po cestah. Ker denarja ni dovolj, mnogi vozilo vzdržujejo le toliko, kolikor je pač minimalno potrebno, le redki pa vzdržujejo vozila po navodilih proizvajalca. Ker zavesti rednega vzdrževanja nimamo, tudi trenutni zakonski intervali, kdaj na pregled, niso ustrezni.
Stroka je vse bolj glasna, da bi moral biti nadzor nad vzdrževanjem pogostejši in intenzivnejši, omejiti pa bi morali število pooblaščenih organizacij glede na število registriranih vozil na določenem območju. Nekaj podobnega poznajo pri notariatu. Spremembe so nujne. Trend smrtnih žrtev se je po nekaj varnostno izjemno ugodnih letih namreč znova obrnil navzgor, zaradi vse bolj starih in tehnično nepopolnih vozil ter slabih cest pa se lahko zgodi, da bo nesreč še več. Alarm je vse bolj glasen.
