Opolnoči s torka na sredo je minil zadnji rok za vpis v volilni imenik, brez katerega Britanci ne morejo dati svojega glasu ne za članstvo ne za odhod iz EU. Zaradi navala na spletno stran volilne komisije za prijavo zadnji dan in posebno v zadnjih urah zadnjega dneva je imela ta kar naprej tehnične težave, zaradi katerih so vodja opozicijske laburističme stranke Jeremy Corbyn in številni drugi politiki iz vseh strank, med katerimi ni bilo evroskeptikov, zahtevali podaljšanje zadnjega roka. Vlada konservativnega premierja Davida Camerona je z izrednim zakonom rok za vpis v volilni imenik podaljšala za 48 ur, do četrtka opolnoči. To bi moralo pomagati taboru zagovornikov članstva, ki ima trenutno pred »odhodniki« samo zelo majhno prednost dveh odstotkov.
Referendum in politična apatija
Referendum in referendumska kampanja, ne zato, ker bi bila eden ali drugi tabor prepričljiva s svojimi argumenti, ampak zato, ker sta s svojo negativno kampanjo razdražila Otočane, sta zadnji dan prejšnjega zadnjega roka sprožila rekordni dnevni vpis nevpisanih volilcev: okoli pol milijona. V ponedeljek se jih je prijavilo 226.000. V tem tednu se je vpisala skoraj polovica od 1,65 milijona Otočanov, ki so se vpisali v volilni imenik od sredine marca, ko je Cameron sporočil datum referenduma. Očitno je, da želi veliko več Otočanov glasovati o članstvu v EU kot o tem, kdo jim vlada v Britaniji. Posebno mladi. Potrditev politične apatije je, da se je število volilcev leta 2014 zmanjšalo za okoli 800.000 (s 46,139.940 na 45,325.078). Res je v tem letu umrlo okoli pol milijona Otočanov, a vsi niso bili polnoletni registrirani volilci. V vsakem primeru se je moralo najmanj 300.000 Otočanov potruditi za to, da so se izpisali iz volilnega imenika. Referendum o članstvu v EU je očitno oživel zanimanje za politiko, o katerem sicer veliko pove na primer podatek, da največ Otočanov vpisanih v volilni imenik na zadnjih parlamentarnih volitvah maja 2015 ni glasovalo za nikogar. Takih je bilo 34 odstotkov. Pravijo ji »neslišna tretjina«. Za zmagovito konservativno stranko jih je glasovalo vsega 24 odstotkov, kar pomeni, da Britancem zaradi večinskega volilnega sistema vlada stranka, za katero je glasovala manj kot četrtina registriranih volilcev. Za drugouvrščeno laburistično stranko so glasovali samo štirje odstotki manj (20 odstotkov). Če to ni demokracija v krizi, potem… Tu je potem tudi vprašanje, koliko je Britancev, ki niso v volilnem imeniku. Očitno nihče ne ve natančnega števila, zaradi česar vsi posegajo po »milijonih« neprijavljenih. Zanimivo bo videti, koliko od teh se jih bo zaradi referenduma prijavilo do novega zadnjega roka (četrtka opolnoči).
Odmevni soočenji v kampanji
V referendumski kampanji odmevata ločeni televizijski soočenji šefa evrofobne stranke UKIP Nigela Faragea in premierja Camerona z gledalci v studiu. Faragea je vrsta gledalcev obtožila »vnetljivega« strašenja s priseljenci iz EU, branil pa se je s trditvijo, da je žrtev demoniziranja zaradi svojih stališč do priseljevanja. Ta zaudarjajo po rasizmu. Tudi v najnovejšem intervjuju, v katerem je dejal, da bodo Britanke izpostavljene nevarnosti množičnih spolnih napadov migrantskih tolp iz Evrope in severne Afrike, če bo Britanija ostala v EU in če ne bo priseljevanja spravila pod kontrolo. Soočenje premierja Camerona z gledalci je bilo tokrat zanj boljše kot prvič. Priznal je sicer, da bi Britanija preživela odhod iz EU, vendar poudarjal, da bi plačala visoko ekonomsko ceno. Veliko Britancev se sprašuje, zakaj je sploh razpisal referendum, če bi odhod iz EU, kot pravi, prinesel tako grozne ekonomske posledice. Tega jim ne more povedati, čeprav je znano: samo zato, da bi imel mir v svoji konservativni stranki, ki ji razprtije o članstvu v EU že dolgo grozijo z razkolom. Za Britanijo bi bilo skrajno žalostno, če bi zapustila EU zaradi notranjega obračunavanja v eni stranki, ki poleg tega »slovi« kot stranka bogatih, belih in starejših. V kampanji je včeraj zbudil veliko pozornost nekdanji vodja konservativcev William Hague, znani evroskeptik, ki je dejal, da je to, kar trdi brexitski tabor, da lahko Britanija zapusti EU, se izogne ekonomski škodi in ima več proračunskega denarja, »popolna fantazija«. »Prvi sem, ki pravim, da EU ni popolna. Kljub vsem nepopolnostim pa varuje delovna mesta in krepi naš položaj in moč v svetu. Naj vam kot pravi evroskeptik povem, da bi bi bilo neodgovorno zapustiti EU,« je dejal Hague.
