Strokovnjaki ugotavljajo, da se zaradi vse hujših časovnih pritiskov in vse večjega obsega dela ter stresa na delovnih mestih povečuje (zlo)raba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti, tako imenovanih pametnih drog. V nasprotju s klasičnimi prepovedanimi drogami, ki se uporabljajo predvsem kot beg pred realnostjo, gre v teh primerih za uradna zdravila na recept, ki pa pri zdravih ljudeh krepijo pozornost, osredotočenost in budnost, pa tudi sposobnost odločanja, načrtovanja in reševanja kompleksnih problemov.
Med njimi se najpogosteje omenjajo metilfenidat (ritalin, concerta), amfetaminske soli (adderall) ter modafinil in armodafinil (provigil, modiodal). To so sicer zdravila za zdravljenje motnje pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, kronične zaspanosti, povišanega krvnega tlaka in alzheimerjeve bolezni.
Začelo se je s študenti
Prve navedbe o razširjeni in naraščajoči uporabi »pametnih drog« so se po besedah doc. dr. Tonija Pustovrha, raziskovalca v Centru za proučevanje znanosti na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV), začele pojavljati v začetku tega tisočletja med študenti na univerzah v ZDA. V zadnjem desetletju naj bi jih vse pogosteje začeli uživati tudi na delovnih mestih. Poleg politikov, borznih posrednikov, mladih podjetnikov, računalničarjev in odvetnikov, ki so jih že prej povezovali zlasti s kokainom, naj bi pametne droge uporabljali predvsem v poklicih s pogostim nočnim ali izmenskim delom, kot so zdravniki, medicinske sestre, piloti, letalski kontrolorji, gasilci, vojaki in poklicni vozniki.
Dosedanje sicer zelo redke in ne prav reprezentativne raziskave med študenti so pokazale, da naj bi »pametne droge« uporabljalo med 5 in 8 odstotki ameriških in skoraj deset odstotkov britanskih in irskih študentov. Čeprav je raziskav med zaposlenimi še manj, naj bi po eni od njih takšna zdravila na delovnem mestu vsaj enkrat uporabilo devet odstotkov anketiranih kirurgov, glede na anketo prestižne znanstvene revije Nature pa kar 20 odstotkov vprašanih akademikov in znanstvenikov.
V Sloveniji ni bila med zaposlenimi izvedena še nobena tovrstna anketa, je pa raziskava med študenti Univerze v Ljubljani leta 2013 pokazala, da je takšne substance med 445 anketiranci uporabilo 6,1 odstotka oseb.
Cvetoča spletna trgovina
Dostop do »pametnih drog« je po Pustovrhovih besedah možen na tri načine – po zdravniku, tretjih osebah ali spletu. Na edini legalno dovoljeni način, torej po zdravniškem receptu, naj bi sicer zdravi posamezniki prihajali predvsem z igranjem simptomov, povezanih z uporabo zdravila, tretje osebe, ki posredujejo oziroma prodajajo takšna zdravila, pa so jih bodisi dobili sami ali pa delujejo zgolj kot preprodajalci.
Najpogostejši način je verjetno vse bolj cvetoča spletna ponudba zdravil. »Cene so odvisne od stopnje reguliranosti zdravila in količine kupljenih tablet, in stanejo nekje od enega do pet ali več dolarjev na tableto,« pravi Pustovrh, ob tem pa opozarja, da velja po zakonu o zdravilih uporaba teh sestavin pri zdravih ljudeh za zlorabo zdravil, posedovanje in preprodaja pa sta prepovedana. Metilfenildat, ki je tako kot modafinil v Sloveniji dostopen v okviru zdravstvenega sistema, in amfetaminske soli so sicer po slovenski zakonodaji uvrščeni tudi na seznam prepovedanih drog.
Hude zdravstvene in družbene posledice
Dolgotrajnejša uporaba »pametnih drog« ima po splošnem mnenju zdravstvene stroke številne škodljive učinke. »Nekateri uporabniki opisujejo hude glavobole, nespečnost, pomanjkanje apetita, dehidracijo…« pravi dr. med. Alenka Franko s Kliničnega inštituta za medicino dela UKC Ljubljana, dr. med. Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa med stranskimi učinki navaja še tresenje, zmedenost, diarejo, anksioznost in depresijo, ki lahko včasih privede tudi do samomora.
»Čeprav dolgoročni učinki teh zdravil do zdaj še niso dovolj proučeni, strokovnjaki menijo, da povzročajo tudi odvisnost in nepredvidljive kemične in druge spremembe v možganih. Možno je celo, da bi lahko kontinuirana uporaba teh drog in nenehno siljenje telesa v delovanje pospeševala staranje,« opozarja Frankova.
Grozljiva družba prihodnosti
Uporaba »pametnih drog« po Krekovem mnenju nima le zdravstvenih, ampak tudi negativne družbene posledice. »Zaradi vse večje preobremenjenosti zaposlenih je moč pričakovati, da se bodo te snovi na delovnih mestih uporabljale še pogosteje. S tem, ko bodo njihovi uporabniki delali učinkoviteje, se bodo posledično še bolj dvigovale zahteve lastnikov kapitala in standardi uspešnosti,« opozarja Krek, ki se boji, da hitimo v grozljivo družbo, v kateri bo uporaba drog na delovnih mestih postala normalno dejstvo. Da je strah pred porastom uporabe »pametnih drog« povsem upravičen, menita tudi Pustovrh in Frankova.
Na ministrstvu za delo so problem izpostavili v lani objavljenem poročilu Za dostojno delo, še letos pa nameravajo podpreti raziskovalni projekt dr. Pustovrha, ki bo med drugim zajemal anketiranje zaposlenih v nekaterih dejavnostih in poklicih. Analiza o razširjenosti farmakoloških učinkovin za krepitev kognitivnih sposobnosti bo uporabljena kot podlaga za oblikovanje priporočil in smernic na področju varnosti in zdravja pri delu.
