Tik pred iztekom roka za imenovanje mandatarja za sestavo vlade je makedonski predsednik Gjorge Ivanov ugotovil, da so v zvezi z njo odstranjene vse ovire, in zdaj ima vodja opozicijskih socialdemokratov (SDMS) Zoran Zaev dvajset dni časa, da jo predstavi parlamentu. Na lanskih decembrskih volitvah je sicer relativno zmago slavila doslej vladajoča konservativna stranka VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega, ki pa ni našla koalicijskega partnerja in je v 120-članskem parlamentu ostala osamljena z 51 poslanci.
Zaev je našel skupni jezik s tremi strankami albanske manjšine v Makedoniji, njihova platforma, sprejeta januarja, ki se je je oprijel vzdevek tiranska, ker naj bi pri njej sodeloval albanski premier Edi Rama, pa je bila povod za ogorčene odzive makedonskih nacionalistov. Demokratska unija za integracijo (DUI), gibanje Besa in Zavezništvo Albancev so v njej med drugim zahtevali uvedbo albanščine kot uradnega jezika v Makedoniji, sodelovanje pri reševanju spora z Grčijo v zvezi z imenom države, razpravo o zastavi, himni in makedonskem grbu, enakopravno zastopanje Albancev v državnih strukturah ter ustavno določilo, da so konstitutivni narod Makedonije. Za do zdaj vladajočo VMRO-DPMNE so te zahteve uvod v razbijanje države, njeni privrženci pa so po izvolitvi člana DUI Talata Xhaferija za predsednika sobranja konec prejšnjega meseca uprizorili pravo razbijanje makedonskega parlamenta. Od tedaj ta stranka bojkotira delovanje sobranja, sprožila pa je tudi razpad lokalnih oblasti, ker je preprečila razpis lokalnih volitev, hkrati pa onemogočila podaljšanje delovanja občinskim organom.
Ivanov in Zaev ob včerajšnji opoldanski podelitvi mandata za sestavo vlade nista dajala izjav, je pa vodja socialdemokratov predsedniku zagotovil »zaščito ustavne ureditve in ozemeljske celovitosti države, spoštovanje nacionalnih interesov in izboljšanje življenja vseh državljanov ter sprejemanje odločitev v skladu s temeljnimi demokratskimi načeli in vladavino prava«. Po njegovih napovedih naj bi Makedonija vlado dobila do konca tega meseca, kakšna bo usoda prej omenjene tiranske platforme pri oblikovanju vladnega programa, pa ni jasno. Za Ivanova je bila slednja glavna ovira pri imenovanju Zaeva, zdaj pa se je očitno zadovoljil z njegovim pisnim zagotovilom, da ustavna ureditev in suverenost Makedonije ne bosta ogroženi.
Dvoletno brezvladje, v katerega se je Makedonija ujela po škandalu s prisluškovanjem številnim državljanom, ki ga je izvajala vlada Nikole Gruevskega, začinil pa predsednik države s pomilostitvami odgovornih, naj bi s potrditvijo nove vlade dobilo politični epilog. Zanj si je prizadeval v svojih posredovanjih tudi Bruselj, zato sta včerajšnjo odločitev Ivanova kot pomemben korak k rešitvi krize pozdravila visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn, ki sta še ne oblikovani novi vladi obljubila podporo v reformnih prizadevanjih.
