Do konca meseca bo vlada po načrtih ministrstva za okolje in prostor sprejela prepoved brezplačnih lahkih plastičnih nakupovalnih vrečk z debelino manj kot 0,05 milimetra. Šele takrat pa bo jasno, od katerega datuma naprej bodo trgovci dejansko lahko kupcem zastonj ponujali le še najtanjše vrečke za shranjevanje nepakiranih svežih živil (tanjše od 0,015 milimetra). Okoljsko ministrstvo predlaga začetek prihodnjega leta, medtem ko se v Trgovinski zbornici zavzemajo za začetek leta 2019.
Čigava bo obveljala, bo ministrstvo skupaj z utemeljitvijo razkrilo šele po potrditvi novele uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo v vladi. Evropska direktiva, na podlagi katere Slovenija uvaja omejitve, posebnih zahtev v tem delu ne postavlja. Določa le, da morajo države prepovedati brezplačne plastične nosilne vrečke debeline 0,05 milimetra in manj ali z drugimi ukrepi – recimo z obdavčitvijo – poskrbeti za to, da povprečen prebivalec do konca leta 2019 ne bo porabil več kot 90 takšnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk na leto oziroma ne več kot 40 takšnih vrečk šest let pozneje.
Kaj bo s prodajalci na tržnicah
Do konca meseca bodo jasna tudi stališča ministrstva do drugih pripomb na to novelo in povezano novelo uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.
Različne organizacije oporekajo predlagani ohranitvi možnosti brezplačne menjave stare plastične vrečke za enako novo, saj ta izjema po njihovih ocenah v ničemer ne prispeva k zmanjševanju porabe lahkih plastičnih nakupovalnih vrečk oziroma k pravilnemu ravnanju z njimi po uporabi. Gospodinjstva imajo namreč možnost, da odpadne vrečke oddajo v zabojnike.
Ob tem nevladne organizacije zanima, kako bodo nove predpise izpolnjevali ponudniki, ki svoje blago zdaj recimo ponujajo na tržnicah in praviloma niso trgovci. »Prodajalci na tržnici poleg zelo tankih vrečk za sveža živila strankam zdaj brezplačno ponujajo tudi debelejše nosilne vrečke. Ker po navadi niso registrirani za trgovino na drobno, jih ne smejo oziroma ne morejo zaračunavati, četudi bi to želeli,« so opozorili predstavniki nevladnih organizacij.
Obvezno poročanje da…
Združenje kemijske industrije pri GZS je po besedah Žige Lampeta ministrstvu predlagalo, naj v kampanje osveščanja proizvajalce vključi prek njihovega združenja oziroma združenje o kampanjah vsaj obvešča. »Kampanja ne sme biti pristranska do plastične embalaže, prikazati mora vplive vseh vrst embalaže in potrošnike informirati o pomenu recikliranja in večkratne uporabe,« je Lampe argumentiral pobudo. Ministrstvu je združenje obenem predlagalo, naj poleg tonaže vrečk, danih v promet, distributerjem omogoči tudi alternativno poročanje o številu takšnih vrečk.
To obveznost država uvaja zaradi potrebe po spremljanju napredka na tem področju in obveznem poročanju o njem v Bruselj. Na zahtevo domačega računskega sodišča pa predlaga obvezno poročanje o količinah in vrstah embalaže, ki jo dajejo na trg, tudi za podjetja, ki sicer v promet letno spravijo manj kot 15 ton embalaže. Ker tega zdaj ne počnejo, država ne ve, koliko embalaže sploh kroži na slovenskem trgu.
… dajatve še ne
Še naprej pa kljub drugačnim pojasnilom ministrstva ta podjetja očitno ne bodo nosila stroškov ravnanja z odpadno embalažo v obliki okoljske dajatve in tako imenovane embalažnine, ki ju morajo plačevati večji zavezanci. Te odpustke v mreži Plan B za Slovenijo razumejo kot enega glavnih krivcev za probleme, ki se tudi v obliki vsakoletnih prednovoletnih kupov neprevzete embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij pojavljajo že vrsto let. Zato ministrstvu predlagajo znižanje meje za oprostitev omenjenih dajatev in stroškov in omejitev na podjetja, ki v promet spravijo manj kot pol tone embalaže na leto.
