Projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda je skupaj vreden kar 111,18 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, poleg evropskih sredstev bo približno 12 milijonov evrov prispeval državni proračun, preostanek denarja pa bo zagotovila trojica občin. Po njegovem zaključku bo kar 98 odstotkov prebivalcev Ljubljane priključenih na kanalizacijo. Lansko leto je ta delež znašal 88 odstotkov.
Prečiščena voda bo še čistejša
Projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda je sestavljen iz treh delov. Prvi del predstavlja gradnja 12,1 kilometra dolgega povezovalnega kanalizacijskega kanala Co, ki bo odpadne vode iz Vodic in Medvod pripeljal k centralni čistilni napravi v Zalogu. Hkrati bo potekala tudi gradnja kanalizacije v omenjenih občinah. Vrednost tega dela projekta je ocenjena na slabih 28 milijonov evrov, gradbena dela pa bo izvedla družba Javna razsvetljava, ki je bila izbrana na javnem razpisu leta 2013. Ker so občine večinoma že pridobile gradbena dovoljenja, se bo Javna razsvetljava lahko kmalu lotila dela. Gradnja naj bi se zaključila konec leta 2019.
Drugi del projekta je nadgradnja centralne čistilne naprave v Zalogu, ki je ocenjena na 40,2 milijona evrov. Poleg večje zmogljivosti bo čistilna naprava iz odpadnih voda odstranjevala tudi dušikove in fosforjeve spojine, kar pomeni, da bo voda, ki bo po čiščenju tekla v Ljubljanico, še čistejša. Čistilno napravo bo nadgradila družba Riko s francoskim partnerjem OTV. Kot je dejal prvi mož Rika Janez Škrabec, projektno dokumentacijo za čistilno napravo že pripravljajo, saj si želijo čim prej pridobiti gradbeno dovoljenje. Zagotovil je, da bo »Ljubljana dobila najsodobnejšo čistilno napravo s tehnologijo, ki je že preizkušena«. Čistilna naprava naj bi bila vključno s poskusnim obratovanjem zaključena leta 2020.
Plačati bodo morali komunalni prispevek
Zadnji del projekta je gradnja kanalizacijskega omrežja na 39 območjih Ljubljane, ki tovrstne infrastrukture še nima. V sklopu tega dela, ki je ocenjen na 39 milijonov evrov, bodo zgradili kar 88,3 kilometra nove kanalizacije. Vodja ljubljanskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik je dejal, da bodo za ta del naložbe gradbene izvajalce izbrali z največ sedmimi javnimi razpisi. Razpis za prvi sklop bo po Polutnikovih besedah objavljen jeseni, saj je občina zanj že pripravila vso potrebno dokumentacijo.
V prvi sklop bodo vključena naslednja območja: Stožice, Šmartinska cesta, Hrušica in Litijska cesta, Gornji Rudnik, Glince in Dolnice, Zalog, Zaloška - Studenec, Slape, Kamnogoriška cesta, Cesta dveh cesarjev, Kalinova ulica, Cesta Andreja Bitenca, Na Trati, Novo Polje, Ježica, Kleče, Medveščkova ulica, Ogrinčeva ulica, Ulica Mire Mihelič in Brdo vzhod. Polutnik je ob tem poudaril, da bodo prebivalci vseh 39 območij po ureditvi kanalizacije in priključitve nanjo morali plačati komunalni prispevek. O višini slednjega jih bodo obvestili, kot primer pa je navedel, da je za povprečno veliko družinsko hišo med 3000 in 4000 evrov.
Sočasno z gradnjo kanalizacije bo ljubljanska občina na vseh teh območjih uredila še drugo infrastrukturo. Polutnik je navedel, da bodo obnovili ali na novo uredili 50 kilometrov vodovoda, 40 kilometrov vročevoda in 30 kilometrov kanalov za meteorno vodo. Evropska sredstva ne bodo pokrila te infrastrukture, ki bo po ocenah občine stala med 25 in 30 milijoni evrov, zato bo vsa sredstva zagotovila občina.
Zaradi vseh teh del bo v naslednjih letih precej zapor ljubljanskih ulic, zato Polutnik že zdaj prosi občane za strpnost v prometu. »Tri leta bomo eno veliko gradbišče v dobro Ljubljančank in Ljubljančanov,« je dejal Janković, ki je pohvalil sodelovanje tako z občinama Vodice in Medvode kot tudi s predstavniki ministrstev in vlade.
Prvo dokumentacijo pripravljali že leta 2008
Župan Medvod Nejc Smole je povedal, da bo ta naložba za njegovo občino velika dodana vrednost. V sklopu projekta bo v občini zgrajenih 22 kilometrov kanalizacijskega omrežja. V pomembnost tega projekta z vidika okolja in zadovoljstva ljudi verjame tudi župan Vodic Aco Franc Šuštar. Vodičani bodo dobili 9,1 kilometra komunalnih vodov.
Projekt ima sicer že dolgo zgodovino. Kot je povedal direktor javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija Krištof Mlakar, so prvo dokumentacijo začeli pripravljati že leta 2008. Takrat je sicer šlo za dva ločena projekta, in sicer za nadgradnjo čistilne naprave in gradnjo povezovalnega zbirnega kanala C0. Prvi vlogi za pridobitev evropskih sredstev so oddali že leta 2011 in 2012. Trojica občin in javno podjetje so namreč evropski denar želeli pridobiti že v prejšnji finančni perspektivi, vendar zaradi prevelikega števila tovrstnih projektov, ljubljanski veliki okoljski projekt ni prišel na vrsto. Medtem se je začela nova finančna perspektiva in investitorke so morale del dokumentacije za pridobitev evropskih sredstev pripraviti povsem na novo, iz Evrope pa je prišla tudi direktiva, naj prej dva projekta združijo v enega.
