Branje historičnih romanov, kakršna je Zolajeva Umetnina, ki doživijo prevod 131 let po nastanku, je vedno nenavadno opravilo, saj si je treba priklicati tedanje stanje duha. Emila Zolaja (1840–1902) smo starejše generacije sicer spoznavale v srednji šoli, ko je bil dobro prevajan (tudi že pred vojno), saj je s svojim naturalizmom in ostro družbeno kritiko francoske družbe 19. stoletja ustrezal tudi socialističnim pogledom na družbeno krivičnost; potem pa je iz kurikulumov bolj ali manj izginil.
Tudi Umetnina govori o socialni bedi, a gre v prvi vrsti za druge teme: za enigmo samega ustvarjalnega postopka (tudi v luči tedanjih pozitivističnih znan...