Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se je danes sklenila pravda med enim najbolj znanih slovenskih obsojencev, Stephenom Casiraghijem, in Republiko Slovenijo. Tokrat se Casiraghi, ki je bil že večkrat pravnomočno obsojen, ni znašel na zatožni klopi kot obtoženec, ampak je bil na sodišču v vlogi tožnika, ki toži Republiko Slovenijo za 260.000 evrov odškodnine. Casiraghi je v tožbeni zahtevek med drugim napisal, da od države zahteva odškodnino zaradi dogodka, ki se je zgodil 19. marca 2014 v zaporu na Dobu, kjer je prestajal daljšo zaporno kazen. Takrat naj bi se zaposleni v zaporu do njega obnašali neprimerno in ponižujoče. Današnji narok se je zelo hitro končal, sodbo bosta stranki prejeli po pošti.
Po dogodku nočne more
Sodnica Dušana Bajc je povedala, da je primer prevzela od prejšnje sodnice Barbare Krpaš Ulaga, ki je odšla na novo delovno mesto. Casiraghija je vprašala le, kje ima stalno bivališče oziroma naslov, kamor prejema pošto. Njegov odvetnik Tomaž Toldi je povedal, da je to še vedno CSD Ljubljana Moste, ker Casiraghi, ki je bil decembra lani izpuščen iz ljubljanskega pripora, nima bivališča. Po neuradnih podatkih naj bi sicer živel pri sorodnikih nekje na Štajerskem. Nato je sodnica povedala, da je zavrnila dokazne predloge za zaslišanje sodnih izvedencev medicinske in psihiatrične stroke, in narok zaključila. Sodbo bo poslala po pošti.
Casiraghi od države zahteva visoko odškodnino zaradi dogodka, ki se je zgodil v zaporu na Dobu 19. marca 2014. Potem ko je razbil inventar v kopalnici, so ga policisti poškropili s solzivcem, ga vklenili in odpeljali v sobo za osamitev, imenovano medicinka. Ker se dalj časa ni pomiril, hodil je po sobi in grozil, mu je zdravnica vbrizgala injekcijo pomirjevala. Ravno zato, ker so ga pravosodni policisti vklenili in je tri ure zaradi lisic na rokah trpel bolečine, ter zaradi tega, ker so mu proti njegovi volji vbrizgali pomirjevalo, toži državo. Po dogodku je imel težave s spanjem in nočne more, bil je apatičen in brez volje, ves čas pa ga je bilo tudi strah, da se ne bi zgodba s pomirjevalom ponovila.
Pomirjevalo je čutil kot bojni strup
Casiraghi je na sodišču povedal, da je bil za uničen inventar v kopalnici na sodišču v Trebnjem že obsojen na pol leta zapora. »V zapor na Dobu sem prišel na prestajanje zaporne kazni 18. aprila 2008 in sem bil v sobi, kjer vlada najstrožji režim varovanja. Obravnavali so me kot terorista, bil sem 'najhujši', zato sem bil sam v sobi, sam sem se tudi sprehajal, nisem imel stikov z drugimi obsojenci. Tisto jutro sem šel v kopalnico, pravosodni policist pa mi je mimogrede omenil, da me bodo premestili v drugo sobo. Meni je bilo vseeno, saj so vse sobe enake. Potem se je v kopalnici zgodilo tisto, kar se je, zato so me poškropili s solzivcem, ki sem ga poskušal sprati z vodo. Potem pa so me zvlekli iz kopalnice, mi vklenili roke za hrbtom in me odpeljali v medicinko. Prosil sem jih, naj mi snamejo lisice, ker so me roke bolele, a mi jih niso. Nakar so mi dali še pomirjevalo, čeprav sem se tega močno branil. To je bilo zame kot bojni strup, ki ti zastruplja telo, bojni strupi pa so prepovedani. Temu pomirjevalu pravijo 'špric beton', dajejo ga bolnikom na psihiatriji, in po njem se počutiš popolnoma nemočnega, kot bilka,« je pripovedoval Casiraghi.
Na vprašanje sodnice, ali je kdaj komu v zaporu grozil, ga ugriznil ali ga obmetaval z lastnimi iztrebki, kot so ob različnih dogodkih, ki so se zgodili v zaporu na Dobu, v uradne zaznamke zapisali pravosodni policisti, je Casiraghi zanikal. Dejal je, da to ni res.
Sicer pa je Casiraghi od države na mariborskem okrožnem sodišču neuspešno terjal 150 tisočakov odškodnine zaradi bivalnih razmer v mariborskih zaporih in domnevno pretirane uporabe prisilnih sredstev tamkajšnjih pravosodnih policistov. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker ni ugotovilo odškodninske odgovornosti države, v delu pa ga je zavrnilo zaradi zastaranja.
