Brez sramu moram priznati, da sem velik občudovalec analiz stanja v kulturi, še posebno njenih odmevov v dnevnem časopisju, kakršne izrazito marljivo in konsekventno na družbenih omrežjih objavlja pesnica Anja Golob. Nemalokrat sprožajo njene analize in misli vrsto odmevov, s pomočjo katerih vendarle spoznam, da intelektualni premisleki in pokončna drža še nista povsem umrla. Včasih se seveda najde tudi kako nasprotno mnenje in eno takih je razvnelo mojo domišljijo. Anja je namreč še enkrat odkrila, da je kulturi v medijih namenjeno malo prostora, pa je bila zavrnjena, češ da je spregledala obsežen prispevek o podelitvi oskarjev, nato je sledilo vprašanje, ali je poročanje o tej razvpiti ameriški akademiji del kulture/umetnosti ali pač ne, kar je logično vodilo do dileme o elitni umetnosti, pri čemer je bil očitek Golobovi, da se preveč osredotoča zgolj na »elitno kulturo«.
Seveda me ta sintagma, še posebno znotraj malega slovenskega konteksta, zelo bega. Ostanimo pri podelitvi oskarjev in jo primerjamo z abonmajskim koncertom Slovensk...