Način, na katerega Baal Andreja Rozmana Roze v režiji Vita Tauferja vstopa v dialog z Brechtovim, v dialog s stoletnim razmikom med prvo različico in njeno trenutno aktualizacijo, ne razkrije le s tem povezanih kontekstualnih in družbenih posledic, ki jih uprizoritev detektira, temveč tudi simptomatično izogibanje njihovi resnejši problematizaciji. Baala preobleče v lahkotno travestijo, ki pa ne razsvetli njegove temine.
(Foto: Facebook/Slovensko mladinsko gledališče)
Če se Brechtov antijunak zoperstavlja meščanskemu okusu, tega ne počne zgolj zaradi egoistične moči in volje do umetnosti, s katerima lahko preseže norme. Poleg an...